KRANJ – Ko je pred kratkim Jože Orehar, doma v Predosljah blizu Kranja, praznoval 80 let, so mu domači pripravili niz prijetnih presenečenj. A še najbolj bo slavljencu v spominu ostala startna številka iz letošnjega Lahtija, na katero so se Jožetu, ljubitelju vseh športnih panog in zvestemu gledalcu smučarskih skokov, podpisali številni slovenski in tuji skakalni asi. Ko smo pred dnevi obiskali dom družine Orehar, je bila poleg jubilanta doma še njegova žena Marija. Baje je vedno tako, da je Jože tisti, ki najraje modro molči in reče le redko katero, Marija pa z energije polnimi besedami prijetno zapolni vso praznino med njegovimi premolki. Tudi tokrat ni bilo nič drugače.
»No, takole je. Po televiziji zelo rad spremlja vse športe. In čisto vse rezultate si zapomni, od rokometnih, nogometnih, košarkarskih … Ampak to še ni nič! Ko so bili na sporedu skoki, sem bila vdova. Sama ves čas, kajti mož je samo skoke gledal in mi hodil poročat o rezultatih. Povem vam, da ni takega 80-letnika, ki bi si vse športne rezultate tako dobro zapomnil,« moževo navdušenje nad prenosi športnih tekmovanj opiše njegova Marija.
Pa je bil strasten ljubitelj športnih prenosov kdaj v preteklosti tudi sam športnik? Pravi, da ne, njegova žena pa ga pohvali: »Seveda si bil. Nogomet si igral, ko si bil še v šoli, pa tudi tekel si.« On pa pove: »Nikakršen športnik nisem bil. Res je, da že vse življenje rad spremljam športne prenose. Zdaj sploh, odkar sem v pokoju.«
Preden se je Jože Orehar pridružil upokojencem, je delal v Oljarici. Ta tovarna olja je bila nekdaj v sosednji vasi, Britofu. Tam je sogovornik delal v ključavničarski delavnici, kjer je skrbel, da so stroji v tovarni venomer gladko tekli, pozneje pa ga je poklicna pot zanesla še v tovarniško kurilnico.
Sedem vnukov in pravnukinja
Ko Marija Orehar pove, da je vajena govoriti tudi zato, ker je nekdaj delala kot prodajalka oblačil v znameniti kranjski blagovnici Globus, opiše še njuno skupno pot: »Predlani sva praznovala zlato poroko. Civilno sva se poročila v Kranju, cerkveno v Šenčurju, zlato poroko pa sva imela v cerkvi v Predosljah, saj tu živiva že več kot pol stoletja.«
Zakonca Orehar imata hčerko in dva sinova, Boštjana in Jožeta, sedem vnukov in pravnukinjo Zojo. »No, in najina hčerka Marjana Krt, ki na eni od kranjskih osnovnih šol poučuje razredni pouk, je pripravila prav posebno rojstnodnevno presenečenje. Nekako se je povezala z Binetom Norčičem, ki trenira ameriške smučarske skakalce in je priskrbel startno številko in podpise vseh skakalcev. Ko smo predali darilo, je bilo tako čustveno, da sem kar jokala. Ti podpisi so za nas izjemno dragoceni, hvala vsem, ki so nam jih pomagali pridobiti. Zdaj bomo naredili posebno vitrino in vanjo spravili podpisano startno številko iz Lahtija,« opiše prav posebno darilo zgovornejši del zakoncev Orehar. Nato se zazremo še v podpise, med katerimi se izluščijo naši asi Peter Prevc, Anže Lanišek, Jurij Tepeš, Jernej Damjan, tu so še Jakub Janda, Simon Ammann, Gregor Schlierenzauer, Noriaki Kasai in mnogi drugi, katerih pogum, srčnost in dobro pripravljenost slavljenec redno spremlja na televizijskem zaslonu.
Strasten bralec Slovenskih novic
A tu naša beseda še ne zastane. Marija Orehar pove tudi, da ima njen mož še eno strast, brez katere si ne more predstavljati uvodnih taktov dneva. »Vsako jutro gre do nabiralnika in z največjim veseljem v stanovanje prinese Slovenske novice. Z vsem je na tekočem, čisto vse zgodbe pozna. Že vrsto let smo naročeni na Novice,« pojasni Marija Orehar, medtem ko se z Jožetom zapletemo v pogovor o najnovejših zgodbah, ki smo jih novinarji Novic te dni prenesli na časopisni papir.
| Še danes živi v rojstni hiši Jože Orehar se je rodil v hiši, kjer še danes živi. »Točno v tej hiši sem se rodil. Saj takrat, pred osemdesetimi leti, nihče niti vedel ni, kaj je porodnišnica. Babice so hodile okoli in pomagale pri porodih – ena je bila v Britofu, druga v Šenčurju. Če je šlo ob porodu kaj narobe, so ženske sprejeli v bolnišnico, novorojenček pa je ostal kar doma. Ja, tako je bilo,« delček preteklosti razkrije sogovornik. |
