Čeprav bi mnogi trdili, da se v zimskih razmerah ne spodobi riniti navkreber, pa vam bodo tisti, ki se v snežno belem objemu gora vsako leto počutijo nadvse domače, povedali, da se gorniška popotovanja ne končajo konec oktobra. Le zimo v hribih je treba spoštovati in držati korak z nadvse čisto glavo, pripravljeno potrebno opremo in znanjem, ki lahko prepreči nesrečo ali pomaga najti rešitev.
Več slovenskih postaj GRS je že pripravilo usposabljanja gornikov za gibanje v gorah v zimskih razmerah, zadnje so na Pokljuki pripravili pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) oziroma pod patronatom Komisije za reševanje iz plazov (KRP) pod vodstvom Klemna Volontarja. »Tako dvodnevni tečaj komisije kot pretekla usposabljanja po postajah GRS so del našega preventivnega delovanja, s katerim želimo seznaniti gornike z nevarnostmi, ki jih spremljajo pri zimskih vzponih. Glede na statistične podatke zadnjih let, ko je v velikem porastu aktivna dejavnost tako na področju gorništva kot turnega smučanja ter t. i. freeride ali prostega smučanja in deskanja zunaj urejenih smučišč, delamo v pravilni smeri. Zabeleženih imamo veliko dogodkov, ko so se gorniki ali smučarji sami rešili iz snežnega plazu ali pa ob tovariški pomoči, ki je najpomembnejša in najbolj kakovostna pomoč ob zasutju,« je povedal predsednik GRZS Igor Potočnik, ki je spremljal delo na Rudnem polju in dodal, da je v preventivno delovanje in izobraževanje letos vključenih čez petdeset gorskih reševalcev, vsi pa znanje in izkušnje prostovoljno prenašajo udeležencem.
Nenehno ponavljanje o primernosti opreme se vsako leto obrestuje
»Tudi iz sosednje Hrvaške so prišli gorniki na Pokljuko, vse smo najprej v teoriji seznanili s podrobnimi tipi nevarnosti v gorah. Predebatirali smo oceno tveganja ob izbiri ture, vse, kar obsega tovariška pomoč, ter šli skozi načine sondiranja, uporabo lavinske žolne in tehnik odkopavanja. Sledilo je dvodnevno praktično delo na terenu, spoznavali smo vrste in plasti snežne odeje ter izdelovali oceno tveganja, ta sklop je vodil reševalec Darko Bernik. Del, ko smo izvajali sondiranje za iskanje ponesrečenca, je pripadel reševalcu Tadeju Pušavcu, oba sta člana GRS Jesenice, reševalec Sašo Rožič iz Tržiča pa je prisotne seznanil z delovanjem lavinske žolne in njeno uporabo ter načini iskanja z njeno pomočjo. Zvečer smo pripravili predavanje Dragice Milavec, diplomirane medicinske sestre, ki je strokovnjakinja za oskrbo poškodb v primeru plazov,« je delo na terenu opisal predsednik KRP Volontar in nadaljeval: »Naslednji dan so se nam pridružili reševalci iz postaje GRS Radovljica in skupaj z udeleženci smo izvedli vajo reševanja iz plazu, ki je situacijo v gorah ob primeru lavine približala vsem udeležencem čim bolj stvarno, z vsemi zimskimi razmerami vred.«
Tovrstna usposabljanja na povsem neprofitni bazi pri nas poznamo že tri desetletja in zagotovo so eden od presežkov v sklopu našega gorniškega načina razmišljanja in življenja. Napredek na področju realnega razmišljanja o vzponih v zimskem času je otipljivo očiten, nenehno ponavljanje o primernosti opreme pa se vsako leto obrestuje. Predvsem plazovni trojček pozimi postopoma zaseda svoj prostor v vsakem nahrbtniku ljubitelja gora, ki se hoče zvečer varno vrniti v domače okolje, hkrati pa se pomena dobre opremljenosti in pravilne uporabe opreme vse bolj zavedajo tudi turni in prosti smučarji.
