Predal se je Novicam

Navidezno miren delovnik se lahko v hipu sprevrže v pravo pustolovščino. In tako je bilo tudi 18. aprila 2013. Tiste dni je na Slovenskem najbolj odmevala tatvina iz trezorja varnostne družbe Sintal, 6. aprila je milijon evrov ukradel njihov varnostnik Borut Hriberšek ter izpuhtel v neznano.

Zjutraj se v uredništvu dogovorimo, da v jutrišnji številki o njem ne bomo poročali, saj nimamo novih informacij. Razpisana je pač mednarodna tiralica in ni jih malo, ki so prepričani, da se novopečeni milijonar ne bo nikoli več vrnil v Slovenijo.

Dopoldne pa telefonski klic s tuje številke: »Sem sintalovec, tisti, ki sem odnesel denar. Prosim vas, organizirajte s policijo, da se predam na Šentilju. Sam ne vem, kakšen je postopek.« Je res on ali se nekdo šali?

Pokličem na policijo, bliskovito mi uredijo srečanje s kriminalistom, ki dela na tej zadevi. Pred njim vtipkam avstrijsko številko in mu izročim mobilnik. Pogovarjata se, kmalu začne prikimavati, zašepeta, res je on.

Bomo, tudi danes bomo pisali o Hriberšku, odločijo šefi in zaukažejo akcijo. Ura je štiri popoldne, na nekdanjem prehodu z Avstrijo se znajdem skupaj s fotoreporterjem Igorjem Malijem, kmalu prideta tudi ljubljanska kriminalista. Iz redakcije pa zaskrbljeni in vse bolj živčni klici. Bo sploh prišel? Prva in tretja stran sta prazni, do zaključka redakcije sta le še ura, dve, »pa še napisati moraš...«

Ob petih se pripelje z modrim nissanom, kmalu za njim pa marica, iz katere poskače pol ducata zamaskiranih in do zob oboroženih policistov. Še preden se preda lisicam, se zjoče in pove, da mu je zelo hudo, a da ga je v tatvino gnala stiska. Ni imel denarja, da bi plačal položnico za mater, ki je bila v domu starejših občanov, v trezorju pa so evri ležali pred njim. Najprej je plačal položnico, skoraj dva tedna pohajkoval po Nemškem, se odločil za skesano vrnitev in pomislil na to, da bi, še preden ga aretirajo, javnosti predstavil svojo zgodbo. Zato je poklical na Slovenske novice.

Naslednje jutro masten naslov: Sintalov tat se je predal Novicam. Splahni upanje, da bo to dan za malce počitka. Šefi ukažejo: »Nadaljuj zgodbo!« Kako le, če pa pregorevajo telefoni? Na oni strani so časnikarski, televizijski in radijski kolegi, novinarja postavljajo v vlogo, ki je nikakor ni vajen. Z njim hočejo opraviti intervju, zanima jih vsaka, še tako nepomembna podrobnost o srečanju s sintalovcem. Prav tečni znajo biti, ti novinarji. B