LJUBLJANA – Na današnji dan pred 200 leti, 26. avgusta 1814, se je v Kranju rodil pionir slovenske in svetovne fotografije Janez Puhar. Bil je vsestransko nadarjeni mladenič, ki se je zanimal predvsem za umetnost, a se je na materino željo odločil postati duhovnik. Raziskovalna in umetniška strast sta ga spremljali vse življenje. V zgodovino se je leta 1843 zapisal kot izumitelj fotografije na steklo, s čimer je segel prav v vrh svetovne fotografije. Za duhovnika je bil posvečen 31. marca 1838; še isto leto je nastopil službo na deželi. »Do maja istega leta je bil duhovni pomočnik v Leskovcu pri Krškem,« pravi Nataša Robežnik iz Gorenjskega muzeja. »Zatem je postal kaplan na Svibnem, kjer je ostal do septembra 1838. V naslednjem letu je deloval kot kaplan v Metliki, marca 1843 pa je bil že v Ljubnem na Gorenjskem, kjer je z veliko vnemo nadaljeval raziskave. Puhar je s člankom, ki je izšel 28. aprila 1843 v nemškem jeziku v časniku Carniolia, seznanil bralstvo v nemško govorečih deželah z rezultatom izdelovanja heliotipij na steklene plošče. Iz Ljubnega se je preselil v bližnjo Radovljico, kjer je delo kaplana začel 25. maja 1844. Ostal je na Gorenjskem, s škofijskim dekretom pa je bil 21. julija 1846 prestavljen za kaplana na Bled, ki je postajal neverjetno uspešen center za Puharjeve mednarodne povezave in izjemne uspehe.«
Ni bil le teoretik ampak tudi praktik
Zaradi poklica se je nenehno selil iz kraja v kraj in se leta 1862 najprej iz Cerkelj preselil v Smlednik, naslednje leto pa je že služboval v Kamniku. Leta 1864 je deloval kot kaplan v Dovjem, kjer se mu je bolezen v ostrem zraku kritično poslabšala. Na smrt bolan se je vrnil v rojstni Kranj, kjer je 7. avgusta 1864 umrl v starosti še ne 50 let. »Njegova zapuščina je skromna, vendar za zgodovino slovenske fotografije nedvomno neprecenljive vrednosti,« pravi Robežnikova. »Poleg risb je ohranjenih šest izvirnih fotografij, kar je dovolj za dokaz, da ni bil le teoretik, temveč tudi praktik. Puhar je svoje fotografije imenoval svetlopis, kar je slovenski prevod besede fotografija. Njegov postopek je znan po avtentičnem izumiteljevem opisu, vendar ga v praksi doslej še niso rekonstruirali. To kaže, da je določene nadrobnosti ohranil kot izumiteljsko skrivnost.« V Carniolii se je 10. maja 1841 oglasil poročevalec iz Metlike, ki omenja dagerotipijo v zvezi z nekim novim izumom, nastajajočim v Metliki. Poročilo je povezano z imenom Janeza Puharja. Avstrijsko strokovno glasilo je povabilo neznanega izumitelja, naj natančneje opiše izvirnost in praktično uporabo iznajdbe. Puhar je v Carniolii 18. junija 1841 odgovoril o izvirnosti svojega izuma. Fotografijo na steklo je iznašel 19. aprila 1842 in jo poimenoval hyalotipija ali slika na steklo in po slovensko svetlopis. Njemu v čast imenujemo njegove fotografije puharotipije.
Nova, presenetljiva iznajdba
Leta 1848 je Puhar izvedel, da so ga v Parizu prehiteli, in začel je iskati pot, da zavaruje prvenstvo svojega izuma. Rojstno leto fotografije je namreč 1839, ko je francoska vlada kupila Daguerrov izum in ga dala brezplačno v uporabo svetovni javnosti. Za Puharjevo delovanje je pomembno leto 1849, ko je zbor znanstvenikov 14. septembra v Ljubljani razpravljal o njegovem izumu ob gradivu – dveh slikah na steklu, cerkve in župnišča na Bledu. Predsednik zbora Ferdinand Schmidt je osebno predstavil kaplana Janeza Puharja, »čigar bistri vnemi in neutrudnemu študiju je uspelo, da nas je obogatil tačas z novo, presenetljivo iznajdbo, ki je v tem, da vse predmete s pomočjo camere obscure na steklo fiksira«. Razmišljali so o tem, kako mu »zagotoviti prioriteto nad iznajdbo«. Leta 1853 je bil Puhar prestavljen za kaplana v Cerklje, kar je bilo zanj usodno. V tem času so se v fotografiji pojavile nove iznajdbe, ki so njegovo delo potisnile v ozadje. To je bil verjetno vzrok, da poznejših iznajdb ni nikjer več objavljal. Toda že 8. novembra 1854 je poslal svoje fotografije na razstavo v Pariz, narejene pa so bile po novem postopku, in sicer tri vrste: na steklu, na papirju in tako imenovane fotografije z dotikom na steklu, kar naj bi pomenilo svetlobno kopiranje.
Dvestoto obletnico rojstva pionirja fotografije so med drugim zaznamovali s potujočo razstavo Od Kranja do Dovjega. V Mengšu so se odločili za nekoliko nenavadno počastitev Puharjevega spomina. Na Trdinovem trgu je domače Kulturno društvo Franca Jelovška skupaj z Mestnim muzejem in Gorenjskim muzejem ter nekaterimi podjetji postavilo povečano camero obscuro. Vanjo lahko vstopimo in si ogledamo podobo cerkve sv. Mihaela, kakor jo je zaznala omenjena kamera, predhodnica današnjih sodobnih fotografskih aparatov. V notranjost camere obscure vabijo: »Svet je obrnjen na glavo. Vstopite in se prepričajte.«
Odkrili nagrobnik Spominsko ploščo so na sosednjo hišo leta 1975 vzidali člani Foto-kino kluba, ki nosi ime slovenskega pionirja fotografije. Puharjeva rojstna hiša je stala na vogalu današnje Reginčeve in Tomšičeve ulice in je ni več. Foto: Primož Hieng Ob 200. obletnici rojstva pionirja slovenske fotografije so včeraj v Kranju odkrili nagrobni spomenik Janezu Puharju, po njem pa so poimenovali galerijo v stolpu Škrlovec. V Narodnem muzeju v Ljubljani pa danes odpirajo razstavo Puharjeva šifra – Zagonetni izum prvega slovenskega fotografa. Vse do 31. avgusta bodo na ogled originali Janeza Puharja, potem pa jih bodo zamenjale replike teh del. |