»Močno si želim si, da uspeh slovenske nogometne reprezentance spet spravi ljudi v malo boljšo voljo,« je med drugim dejal selektor Srečko Katanec, ko je predstavil moštvo, s katerim si bo v dveh tekmah z Ukrajino poskušal priigrati nastop na evropskem prvenstvu v Franciji prihodnje leto. Srečko Nacionale je še poudaril, da je bila leta 1999, ko se je z izbrano vrsto prvič uvrstil na euro (prav po boju z Ukrajino), klima v državi precej boljša kot danes. Drži. Takrat o veliki finančni in ekonomski krizi ni bilo ne duha ne sluha. Konec devetdesetih se je mlada samostojna Slovenija še vedno formirala, verjeli smo, da bomo čista zgodba o uspehu, pravzaprav druga Švica. Takrat se je vse razvijalo in raslo pod okriljem velikih pričakovanj. Kmalu se je izkazalo, da gre vse skupaj na pogon goljufivih tajkunov, nesposobnih politikantov, skorumpirane državne birokracije in še česa, kar nas je privedlo do razmer, v katerih živimo danes.
Slovenija je danes socialno in pravno šibka država, nočem verjeti, da je morda celo pred gospodarskim zlomom. Toda pri nas trmasto ohranjamo tudi svoje svetle točke. Ena od teh je šport in z njo vred nogomet. »Nikoli nisem govoril, da bomo šli na evropsko prvenstvo ob Angliji in Švici v naši skupini, ker vem, kje je naš limit. Če ljudem serviraš nekaj, česar v prihodnosti ne moreš izpolniti, so nezadovoljni,« je še eno kruto resnico povedal Katanec, ki po svojih besedah med ljudmi čuti, da niso posebno zagreti za prihajajoči zelo pomembni tekmi. »Za uspeh je potrebna energija vseh; nas, vas, ljudi, ki bodo tekmi spremljali na tribunah ali pred televizorji. Želim, da vsi razmišljajo pozitivno,« poziva poveljnik slovenske nogometne čete.
Smo v družbi, v kateri so še vedno glavni frajerji na ulici in v medijih tisti, ki so spretno našli luknje v (namerno?) nedorečenih zakonih in vseskozi hodijo po robu zakonitosti ali so že zdavnaj prestopili meje dovoljenega, a so bogato plačali zaščito v ustreznih institucijah. V takšni družbi pošteni in pozitivno naravnani Katanec lahko izpade naivnež največjega kalibra. A ni tako, ker mu je v nogometu že zdavnaj uspelo in s svojimi načeli še naprej lovi nove uspehe, in to z novim rodom nogometašev. Morda pa lahko gojimo upanje, da pri nas še ni vse pokvarjeno, zavoženo.
