Pozebel zgodnji krompir, cena poskočila v nebo

LJUBLJANA, KRŠKO, MARIBOR – Minilo je dobrih 14 dni od pozebe, ko se je v petek in soboto, 21. oziroma 22. aprila, prav na dan matere Zemlje, z neba spustil mraz in zlasti na manj izpostavljenih, zatišnih, neprepišnih legah ter na hladnejših območjih po Sloveniji potisnil živo srebro tudi sedem stopinj Celzija pod ničlo. 
Sadovnjaki so bili v razcvetu, trta se je odprla soncu, vrtnine so hitele rasti in zlasti kmetje na Primorskem in na Krškem polju so imeli v mislih, kako bodo že čez teden ali dva svojim kupcem ponudili mladi krompir. Na omenjenih območjih nekaterim prav mladi krompir prinaša večji del letnega zaslužka, saj so teh nekaj tednov v prednosti pred konkurenco iz Gorenjske in Štajerske.

V petek je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) v poročilu zapisala prve ugotovitve.

»Naj povem, da je po prvih zbranih podatkih pozeba bolj ali manj hudo prizadela 41.000 hektarjev vinogradov, sadovnjakov, vrtnin in drugih posevkov na poljih,« nam je povedal Miran Naglič s KGZS. To je četrtina vseh površin, ki jih lahko v Sloveniji obdelujemo!

»Po prvih ugotovitvah je pozeba prizadela več površin kot lani.« Tako bo tudi škoda še večja kot lani.

Za uvodno ilustracijo povejmo, da je z izjemo Primorske (Obale) pozebel ves zgodnji krompir v Sloveniji, po prvih podatkih kar 305 hektarjev. Cena je že poskočila v nebo, na koprski tržnici ga branjevke prodajajo po štiri do pet evrov za kilogram.

Opustili bodo pridelavo

Kot navaja poročilo, je največ vinske trte, kar 2300 hektarjev, pozeblo v Podravju, v Posavju in na Dolenjskem po 800 hektarjev ter v Beli krajini več kot 300.

Od skupno 16.000 hektarjev vinogradov, katerih površine se iz leta v leto manjšajo, je torej pozeblo skoraj 40 odstotkov vinske trte. Stopnja prizadetosti je od 40 do 90 odstotkov, kar pomeni, da bodo vinogradniki že drugo leto doživeli globoke rdeče številke.

Naglič je na vprašanje, ali lahko slovenski vinogradnik ali sadjar zdrži tovrstni pritisk narave, zmajeval z glavo: »Ob lanski pozebi so vsi pridelovalci, ki so razmišljali, ali ohraniti ali opustiti pridelavo, morda še ostali. Češ, saj pozeba pride le enkrat na toliko let. Danes dobivamo s terena informacije, da jih bo nekaj prav zaradi ponavljajoče se pozebe zagotovo opustilo pridelavo.«

Vinogradniku in ekopoljedelcu Alešu Balonu z Bizeljskega je lani pozeblo 70 odstotkov trt, tako rekoč vsi nižjeležeči vinogradi. Letošnja pozeba je bila drugačna, udarila je po neprevetrenih legah, tako je trsje pozebalo spodaj, mladje pa tudi zgoraj, v višjeležečih vinogradih. Balonu je tako letos pozeblo 40 odstotkov vseh trt.

Pozeblo je skoraj 3000 hektarjev intenzivnih sadovnjakov od skupno 4000 hektarjev, kar pomeni da je mraz odnesel vsaj polovico pridelka. Po prvih ocenah je stopnja poškodovanosti od 30 do 100 odstotkov. Po prvih ugibanjih smo izgubili polovico letine vseh intenzivnih sadovnjakov.

Letošnje nizke temperature so poškodovale tudi 3200 hektarjev visokodebelnih travniških sadovnjakov, ki od nekdaj rastejo na klimatsko idealnih lokacijah.

Agrometeorologinja Andreja Sušnik nam je namignila, da je zaradi segrevanja ozračja letno rastno obdobje v povprečju 10,8 dneva daljše kot v preteklosti. »Na nekaterih območjih v Nemčiji so ugotovili, da je cvetenje češenj in jablan do 10 dni zgodnejše. Skrb vzbujajo tudi rezultati študije cvetenja ozimnega žita. Cvetenje je od 0,3 do 0,5 dneva na leto zgodnejše.«

Spomnimo, da sta bila zlasti marec in prva polovica aprila nadpovprečno topla, zato je cvetenje sadnega drevja letos prehitevalo za vsaj 10 dni.

Po gobe tudi jagode

Poročilo, ki ga je pripravil Naglič, navaja, da je pozeba prizadela 75 hektarjev jagod, kar je tretjina slovenske proizvodnje, pa tudi 700 hektarjev hmelja, zlasti so poškodovani mladi poganjki.

Naglič poudarja, da je letošnja pozeba zajela večje površine kot lanska: »Je pa tudi res, da so se kmetje nanjo bolje pripravili.« Nekateri so v vinogradih kurili, tako kot počnejo v Švici in Nemčiji, na Bizeljskem so trte fenali s praznimi škropilnicami, se pravi z zrakom, suhe je mraz manj prizadel.

Kljub temu bo škoda presegla 0,3 odstotka državnega proračuna in bo veljala za naravno nesrečo. Država kmetom ne more pomagati v vseh tistih pridelavah, ki jih lahko zavarujejo. Zavarovanje pridelka v Sloveniji nima dolge tradicije, zato bodo kmetje tudi tokrat, ob drugi katastrofi, verjetno prepuščeni sami sebi.

KGZS poziva vlado, naj izplača kmetom vsaj lani obljubljeno pozebnino (3,5 milijona evrov pomoči), da bodo imeli za pokritje tekočih stroškov, za repromaterial, ki ga je treba takoj plačati.

Drugi velik problem, ki ga omenja Naglič, je ta, da je dodatno načeto zaupanje med pridelovalcem in kupcem: »Ko prvo leto ne morete zagotoviti ustrezne količine na dogovorjeni datum in potem še drugo leto, bo šel kupec drugam. Kako ga potem pridobiti nazaj?« je zaskrbljen Naglič.

Tretji problem je vinogradniški. Lani so denimo oblasti zaradi pozebe izjemoma dovolile uvoz iste sorte grozdja, denimo laškega rizlinga in rumenega muškata iz drugih rajonov. Ohranili so določeno zvrst vina, toda spremenil se je okus, ime je ostalo, je pa tako vino izgubilo geografsko poreklo. To se lahko zgodi le izjemoma, v času pozebe denimo. Toda, si to vinogradniki lahko dovolijo dvakrat? Saj tako nehote izgubljajo svoje ime.