BEGUNCI IN MIGRANTI

Poslanec SDS nad ministrico

Objavljeno 24. november 2015 16.25 | Posodobljeno 24. november 2015 16.25 | Piše: A. L.

Hrvata so zaradi tihotapljenja ljudi strpali v pripor, država pa je četrt milijona ljudi pretihotapila na severno mejo, pa se ni zgodilo nič.

Minister Vinko Gorenak.

LJUBLJANA – V državnem zboru (DZ) danes poslanci ministrom in ministricam zastavljajo poslanska vprašanja. Že 15. oktobra je ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar poslanec iz opozicijske stranke SDS Vinko Gorenak vprašal o pripravljenosti na drugi begunski oziroma migrantski val. Ministrice takrat ni bilo, zato je šele zdaj odgovarjala, medtem pa je drugi val že tu, zato je tudi lahko ocenila, da smo bili nanj dobro pripravljeni.

Gorenak jo je opozoril: »Imate veliko srečo – z opozicijo. Zakaj? Odsotni s seje DZ ste lahko samo, če ste v tujini in ne, če ste v Šentilju ali v Brežicah. Ampak ta DZ to očitno tolerira. V letih 2012 in 2004–2008 to ni bilo možno. Moramo si naliti čistega vina.« Dejal je še, da se o tem, ali je bila Slovenija na drugi val pripravljena, z ministrico nikoli ne bosta strinjala.

Hrvat v pripor

Nato pa je Gorenak omenil novo zgodbo: »Pred tremi tedni so mediji poročali, da je bil 32-letni hrvaški državljan ustavljen na bencinski črpalki v Pincah s sedmimi mladoletniki v avtu s Kosova. Želel je v Avstrijo. Mladoletnike je prevzel CSD, vozilo je bilo zaseženo, preiskovalni sodnik je Hrvatu odredil 30-dnevni pripor, zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 308. členu kazenskega zakonika, to je ilegalno tihotapljenje ljudi čez mejo. Uporabljal je svoj avto in svoj bencin. Zdaj pa mi povejte, kakšna je razlika med hrvaškim državljanom in slovenskimi policisti, ki počno enako in ljudi prevažajo z južne na severno mejo?«

»Včasih ne izvajamo schengna«

Györkös Žnidarjeva pravi, da je »primarni interes vlade zagotavljanje reda in varnosti. Slovenija še vedno ostaja varuh schengenske meje.« Ob tem pa priznava, da so pravila prilagojena dnevni situaciji in da se zaradi ogromne množice ljudi schengen včasih izvaja, včasih pa ne. »Primer, ki ste ga navedli, kaže, da država v notranjosti izvaja ukrepe. /.../ Dejstvo pa je, da niti nacionalna niti evropska zakonodaja nista prilagojeni za množični prihod ljudi. Še posebej ne, ko te osebe ne želijo zaščite. V tem trenutku postopek po črki zakona ni možen. To potrjuje tudi praksa drugih držav,« je pojasnila.

Gorenak je sklenil takole: »Četrt milijona je država pretihotapila na severno mejo, vi pa govorite, da ste kredibilni član.«

Deli s prijatelji