Policist ohromel in izgubil službo

ČATEŽ – Življenje je samo eno, večkrat pride na uho 34-letnemu Dušanu Ruparju, ki pa se ob tem le kislo nasmehne in si misli svoje. Kmalu bo namreč minilo polnih 10 let, odkar se je zgodila huda nesreča, odkar se je ponovno rodil. To je zgodba o optimizmu, o bitki za življenje, upanju, to je zgodba o paleti nesrečnih dogodkov, ko sta odpovedali inštituciji, sistem. To je zgodba o človeku, ki je nekega poletnega dne, v času dopustov, kot je večkrat poudaril, ostal sam sredi neskončnega oceana, prepuščen samemu sebi, izključno lastni volji. Tudi desetletje pozneje še vedno išče pravico, sodni mlini mu doslej niso bili naklonjeni, sistem je premočan. Za tolažbo je prejel dve toni plastičnih zamaškov, ki so jih zbrali njegovi nekdanji kolegi – policisti.

Usodni ilegalci

Dušan je bil star 24 let. Bil je na vrhuncu zmogljivosti, fizično izjemno pripravljen. »S čim vse se nisem ukvarjal,« se je spominjal in izpil požirek vode. Bilo je poletje in bil je čas dopustov. Ravno je prispel z morja, kjer se je imel naravnost odlično. »Užival sem, kot da bi vedel, da bo zadnjič.« Že prvi dan po prihodu so ga, še kot kandidata za policista, dodelili v nočno izmeno. In ravno tista noč je bila usodna, njegovo življenje se je prekucnilo na glavo. Iz Romunije se je na mejni prehod v Dobovo pripeljal vlak, vemo, kaj vse se prevaža, je pripomnil Dušan in hladno dodal: »Bili so ilegalci.«


VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Skozi njegovo telo je steklo 25.000 voltov, zaradi dopustov ohromel