Poletno vroč konec tedna

Pred nami je poletno vroč konec tedna, ko se bo temperatura zraka po nižinah povzpela nad 30 stopinj Celzija, zato tudi ta prispevek namenjam vplivu vročine. Sončno in vroče poletno vreme doživljamo različno, tistim v dobri telesni kondiciji je prijetno, saj se ljudje lahko prilagodimo širokemu razponu vremenskih razmer, zdravi in utrjeni tudi hitre spremembe prenašamo brez težav. Nenehnega prilagajanja se običajno niti ne zavedamo in nanj postanemo pozorni šele takrat, ko se napor ob prilagajanju tako poveča, da postane neprijeten ali v izjemnih primerih celo ogroža naše zdravje. Vzrok za težje prilagajanje so lahko ekstremne toplotne razmere ali pa naša manjša sposobnost prilagajanja.

Vročinski val zahteval več deset tisoč življenj

Pregrevanje telesa z vsemi spremljajočimi pojavi lahko privede v skrajnih primerih celo do smrti. V zahodni Evropi je bil najodmevnejši vročinski val v izjemno vročem poletju 2003. Ocenjujejo, da je zahteval več deset tisoč življenj. Vrhunec za zdravje ljudi pa je vročina dosegla avgusta. Prav avgustovskemu vročinskemu valu v Franciji pripisujejo več kot deset tisoč smrti in po tem dogodku se je pogled na vročinske valove po vsej Evropi korenito spremenil. Zaradi izostanka oziroma zapoznelih ukrepov je odstopil francoski minister za zdravje. Podobno izjemen je bil lanski vročinski val v Rusiji, ko je poleg vročine zdravje načenjala tudi izjemno velika onesnaženost zraka zaradi številnih požarov v naravnem okolju. Na srečo se s tako izjemnimi razmerami pri nas še nismo soočili, iz dolgoletnih nizov meteoroloških podatkov pa je razvidno, da število vročih poletnih dni pri nas kaže trend naraščanja, enako je pri povprečni temperaturi, toplih poletnih nočeh in trajanju neposrednega sončnega obsevanja. Seveda to še zdaleč ne pomeni, da bo vsako naslednje poletje toplejše od prejšnjih, saj moramo upoštevati veliko naravno spremenljivost. Lahko pa trdimo, da bo vse več poletij toplejših od tistih v preteklosti.

Več fizične aktivnosti pomeni večje segrevanje telesa 

K uravnavanju temperature telesa, ki je nujna za zagotavljanje dobrega počutja in ugodja, poleg fizioloških mehanizmov odločilno prispeva tudi naše vedenje. Tako na primer fizična dejavnost poveča količino proizvedene toplote. Težko fizično delo lahko veliko prispeva k segrevanju telesa, saj ima človeško telo, gledano s fizikalnega stališča, nizek izkoristek. Pri delu učinkovito porabimo največ petino energije, preostanek pa se sprosti kot notranja toplota, ki prispeva k segrevanju telesa. Večinoma je izkoristek še manjši in ne doseže niti desetine. Prav zaradi tako nizkega izkoristka nam ob težkem fizičnem delu zelo hitro postane prevroče, zato v vročem obdobju priporočamo, da težja fizična dela opravimo zjutraj ali zvečer, ko vročina popusti. Med igranjem tenisa na primer sproščamo okrog desetkrat več toplote, kot če mirno stojimo, med sedenjem pa le tri petine v primerjavi s stanjem. Pri počasni hoji v desetodstotni klanec sproščamo približno dvainpolkrat toliko toplote kot pri hoji po ravnem. Seveda so to le povprečne ocene, vrednosti pa se od posameznika do posameznika nekoliko razlikujejo.

Če hodimo po sončni ali senčni strani ...

Sončni žarki lahko veliko prispevajo k toplotnemu ugodju ali neugodju, o tem se kaj hitro prepričamo, če izmenično hodimo po sončni in senčni strani iste ulice. Arkade v ulicah ob lepem poletnem vremenu ponujajo senco in prijetnejše toplotne razmere, ob dežju pa nas obvarujejo pred dežnimi kapljami. Obleka nas lahko ščiti pred pretoplim okoljem (prebivalci puščavskih območij na primer z obleko zakrijejo telo pred močnimi sončnimi žarki), tako zmanjšamo toplotno obremenitev, obenem pa kožo zaščitimo pred močnimi UV-žarki sonca. Tudi prilagojenost na vroče podnebje veliko prispeva k boljšemu prenašanju vročine. Ker je v toplem okolju najučinkovitejši način oddajanja toplote izhlapevanje potu s kože, prve dni, ko pridemo v vroče okolje, s potom izgubljamo veliko tekočine, že v nekaj dneh pa se začne telo vesti varčneje in se potimo manj, le toliko, kolikor je nujno za ohranjanje ustrezne temperature telesa. Za popolno aklimatizacijo pa je potrebno daljše obdobje, ki lahko traja tudi nekaj let.