V četrtek je minilo natanko 23 let, odkar so vojaki Jugoslovanske armade zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden pod svojim nadzorom. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever, Združenje slovenskih častnikov – OO Gornja Radgona in Združenje borcev za vrednote NOB Gornja Radgona so v spomin na ta dogodek tudi letos pripravili tradicionalni spominski pohod ob meji. Po pozdravnem nagovoru radgonskega župana Antona Kampuša se je kolona kakšnih 300 pohodnikov vseh starosti ob reki Muri podala proti Radencem. Letos so bili zraven tudi gostje s Koroške pod nenapisanim geslom, da v Gornji Radgoni, Pomurju in Slovenskih goricah ni ločevanja in delitev. Pohoda se je udeležilo tudi veliko gostov, zlasti županov iz Pomurja, celo ljubljanski župan Zoran Janković, poslanec DZ Branko Ficko, visoki predstavniki vojske in veteranskih združenj...
Kakšni dve uri pozneje je kolona prispela v Radence, kjer je pri spominskem znamenju Alojzu Gauberju, ki je kot civilist umrl med prebojem vojakov JLA proti Gornji Radgoni, potekala osrednja slovesnost. Slavnostni govornik, poveljnik 72. brigade SV v Mariboru, polkovnik Franc Koračin, ki je mimogrede bil med poveljujočimi tudi pred 23 leti v Gornji Radgoni, je orisal potek takratnega dogajanja na slovenskih tleh. Povedal je, da nam je vojno vsilila veliko bolj opremljena Jugoslovanska armada, ki pa je bila bistveno manj motivirana kot oborožena sila Slovenije, TO in milica. »Z vojaškega vidika je bilo pričakovati, vsaj tako so mislili mnogi, gladko in hitro zmago JA, a pozabili so, da je na drugi strani sicer skromneje oborožena sila dobro usposobljena in izurjena ter bistveno bolj motivirana, predvsem pa s popolno podporo civilnega prebivalstva,« je povedal Koračin in izrazil prepričanje, da je treba ohranjati in prenašati spomin na mlajše generacije, spomin na vse tisto, kar smo doživeli in tudi z orožjem v roki izbojevali v naši zgodovini.
