ŠENTJERNEJ – »Očetova želja je bila, da ga, ko bo umrl, pokoplje pogrebna služba Blatnik iz Škocjana. Kakšna dva tedna pred njegovo smrtjo, bil je namreč bolan, sva bila na pogrebu prijatelja v Orehovici, in takrat mi je omenil svojo željo. Pa da je ne bi spoštoval?« se je spraševal Matjaž Škedelj iz Dolenjega Vrhpolja pri Šentjerneju, ki je moral pred dnevi na sodišče kot priča. A ta primer ni edini. »Oklešen je že pokopal mojo staro mamo, z njim smo bili zadovoljni, po očetovi smrti pa smo se po priporočilu drugih tudi mi odločili za Blatnika,« je pojasnil Janez Jakše iz Orehovice, temu mnenju se je pridružil tudi Aleš Medle, ki je v letu 2015 pokopal mamo, s pogrebno službo Blatnik se je v trenutkih, ki so za svojce še kako težki, lažje in lepše pogovoril.
Tožba za
pet pogrebov
V sodni spor sta se tako zapletli dve dolenjski pogrebni službi; novomeško podjetje Pogrebne storitve Oklešen toži podjetje Pogrebne storitve Blatnik iz Hrastulj pri Škocjanu. Prva namreč toži drugo, ker ima, kot je zapisano v tožbi, »po koncesijski pogodbi z občino Šentjernej izključno pravico in dolžnost izvajati gospodarsko javno službo urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne dejavnosti na območju občine Šentjernej, dokler traja koncesijska pogodba«. In to je do 19. septembra 2019. Tožba se nanaša na pet pogrebov, štirje so bili v Orehovici, eden v Šmarju, vse pa v občini Šentjernej, kjer ima po koncesijski pogodbi monopol Oklešen, če je to ljudem prav ali ne, jim pa je lahko v tolažbo vsaj dejstvo, da so na tem področju že pripravljene zakonske podlage oziroma nov zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti, da bo torej tudi pogrebna dejavnost v prihodnje prepuščena trgu, svojci pokojnih bodo lahko, ko bodo občine sprejele ustrezne občinske predpise, sami izbirali pogrebno službo. Do takrat pa je treba spoštovati koncesijsko pogodbo.
»Že preden je bila ustanovljena občina Šentjernej, smo imeli tu sklenjeno koncesijsko pogodbo za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, takrat torej še s krajevno skupnostjo, ko pa je bil objavljen razpis, na katerega je bil vabljen tudi Blatnik, smo bili izbrani mi. Pogodba vključuje urejanje vežic in pokopališč, sem spada škropljenje proti plevelu, obrezovanje grmičevja, urejanje poti, čiščenje snega, po koncesijski pogodbi moramo občini plačevati tudi 3 odstotke koncesionine. A Blatnik koncesijske pogodbe ni upošteval, kljub temu je pokopaval in tako kršil pogodbo. V takšnih primerih nas je sicer klical, da bi odprli vežico, a smo mu pojasnili, da lahko opravlja storitve le do vežice, naprej pa ne. Aprila 2015 smo imeli pri županu sestanek, na katerem je bilo dogovorjeno, da Blatnik pogrebne dejavnosti ne sme opravljati, in ker to ni zaleglo, smo poiskali odvetnika,« je na sodišču dejala Vlasta Oklešen, nekdanja direktorica družbe, ki zdaj opravlja naloge administratorke. Zatrdila je, da v nobenem primeru niso dali soglasja Blatniku, so pa bili v letu 2015 v Orehovici primorani zamenjati ključavnico na mrliški vežici, prej je namreč imel ključ eden od krajanov. Je pa Oklešen stroške, ki jih je imel »do vežice«, zaračunal svojcem ali Blatniku. »Dobil sem račun za 162 evrov, od tega je 40 evrov prevoza, ko so vežico odklenili, in 38 evrov za najem vežice v Šentjerneju, ki so jo leta 1992 krajani zgradili s samoprispevkom,« je še opozoril Matjaž Škedelj.
Polnočna prošnja
Da je šlo v vseh petih primerih, ki so predmet tožbe, za klic krajanov, sta potrdila Rok in Peter Blatnik. »Vsaki stranki smo najprej pojasnili, da morajo poklicati Oklešna, ker ima z občino on sklenjeno koncesijsko pogodbo, in prav vsi so vztrajali, da nočejo Oklešna, ampak želijo, da pogrebno slovesnost in vse okoli pogreba uredimo mi. Eden od svojcev nas je klical celo ob polnoči, ko se v stiski res nimaš kam obrniti, zato smo na njegovo vztrajanje začeli urejati vse potrebno,« je dejal Rok Blatnik, ki vodi pogrebne storitve Blatnik. Dejavnost je prevzel od očeta Petra, njihova družba pa ureja 16 pokopališč v občinah Škocjan in Šmarješke Toplice. Kot je zatrdil Rok, so bili tudi na teh pokopališčih primeri, da so svojci izbrali drugega pogrebnika, takrat so zaračunali le vežico, je pa celo v pogodbi zapisano, da lahko svojci za pogrebno dejavnost izberejo drugega, če to želijo.
»Če v občini Šentjernej ne bi spoštovali koncesije, bi lahko opravili 30 pogrebov več. Soglasje za pogrebe, ki smo jih opravili mi, smo dobili na kraju samem od Andreja Avsenika, ki je prišel odpret vežico. Rekel je, da je prav, da pokojnega pokopljemo mi, če imajo svojci pač takšno željo. Tudi na sestanku na občini je župan občine Šentjernej Radko Luzar izpostavil, da moramo najti kompromis in dobiti soglasje Oklešna v tistih primerih, ko imajo svojci drugačno željo, kot je določena s pogodbo,« je razlagal Rok Blatnik, njegov oče Peter pa je spomnil na dogodek, ko je ravno zaradi koncesijske pogodbe zavrnil prošnjo prijateljice, naj pokoplje njenega bližnjega. Po pogrebu mu je očitala, da ga je lepo prosila, pa ni hotel priti. »Še danes me bolijo te besede,« je pripomnil Peter Blatnik.
Takšni zapleti naj bi se kmalu končali. Po novem zakonu, ki je ob sprejemu razdelil laično javnost in tudi stroko, bosta pogrebna in pokopališka dejavnost ločeni, občine pa imajo prehodno obdobje, v katerem morajo pripraviti nove občinske predpise. Pripravljajo jih tudi v Šentjerneju, kjer naj bi pokopališko dejavnost prevzelo domače komunalno podjetje Ekološka družba Šentjernej, pogrebna dejavnost pa bo prosto na trgu. A pri izbiri pogrebne službe zagotovo ne bo bistvena le cena, ampak predvsem spoštljivo opravljeno delo, ki bo za svojce ob izgubi najbližjega čim manj boleče.
