LJUBLJANA – Franc Križanič, ki je bil finančni minister od konca leta 2008 do jeseni 2011, je pred preiskovalno komisijo državnega zbora o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu pojasnil dogajanje v času krize in dejal, da so se s predsedniki uprav bank v takrat delni državni lasti dobivali na sestankih. »Seznanjali so nas s tem, kaj se dogaja. Nas je zanimalo predvsem, ali bo njihova kreditna aktivnost lahko normalno tekla,« je orisal. »Jaz nisem imel možnosti, da bi jim rekel: 'To in to naredite,'« je dodal.
Kot je pojasnil, so bile banke suverene pri svojih odločitvah, uprave so imenovali nadzorniki, te pa vlada. »Vodile so svojo politiko, četudi se z njo nisem strinjal,« je dejal Križanič in pri tem mislil na politiko NLB in njegovo oblikovanje rezervacij, ki jih je bilo, kot je ponazoril, »za cel Triglav«.
Zakaj je bilo takrat toliko fluktuacije v organih upravljanja oziroma nadzora NLB, Križanič ni znal odgovoriti. Po njegovem bi bil po odhodu Marjana Kramarja, ki si je izplačal zakonito, a nenavadno milijonsko nagrado za uspešnost, kar je bilo upravičeno tarča kritik, primernejši za vodenje banke Aljoša Tomaž. »Bankir z izkušnjami, ki bi bolje čutil z gospodarstvom,« je bil slikovit.
NLB vreden tri milijarde evrov
Takrat sta upravo NLB vodila najprej Božo Jašovič in Draško Veselinovič, ki sta bila po njegovem »perspektivna«. Skupnega imenovalca odstopov članov nadzornega sveta NLB v tistem času pa Križanič ni našel. »Člani nadzornega sveta so odstopali iz različnih razlogov, vsak je bil specifičen,« je dejal. NLB danes za en evro ne bi prodal, saj je po njegovem mnenju po očiščenju vreden tri milijarde evrov.
Enako je bila po njegovih besedah suverena v svojih odločitvah Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). »Zadeva je dobro delovala in je bila mešanica norveškega in francoskega modela upravljanja premoženja. V tem smislu smo naredili pravo stvar,« je ocenil. Ni pa pohvalil delovanja Banke Slovenije, ki bi se morala po njegovem mnenju hitreje in tudi drugače odzivati.
Prekinjena seja
Križanič je ocenil, da je bančna luknja v Sloveniji prenapihnjena, ter spomnil, da so vse razvite države bankam pomagale, a ne z davkoplačevalskim denarjem, ampak z zadolževanjem. Sloveniji so v tem času ogromno pomagala evropska sredstva in članstvo v EU nam je koristilo, je dodal.
Pred komisijo bi morala danes nastopiti še nekdanji finančni minister Anton Rop in član uprave nekdanje AUKN Danilo Grašič. Slednji je dobil že tretje vabilo na sejo komisije, a se nanj ni odzval. Pogačnik je zato sejo komisije prekinil, da bi se zaprtimi vrati odločili o nadaljnjih potezah.
