LJUBLJANA – Končno je dež prinesel prijeten hlad in nas prisilil, da si križ ob večerih ogrnemo v spodnjo majico. Nadaljevalo se bo sončno in oblačno vreme z rahlim, recimo temu prijetnim dežjem, ki ga bomo veseli. Oni dan je prijatelj dobil obiske iz Španije, na vrtu je priredil piknik. Prizor na vrtu me je osupnil, Španci so se valjali po zeleni travi, jo tipali, božali in se z obrazom drgnili ob njo: »O čem vi govorite, o suši ...« Črnooka Španka mi je nekaj bleknila v obraz, ni hotela prevesti. Pozneje sem izvedel, da je izustila: »Pa kakšna suša, vsi skupaj ste kreteni. Pridite k nam!«
Drugo najtoplejše v 160 letih
Astronomska jesen se sicer začne okoli 23. septembra in traja do začetka zime 21. decembra. Meteorološka jesen obsega mesece september, oktober in november, pri čemer pa meteorologi poudarjajo, da so v zadnjem času njihove analize usmerjene na mesece, saj zaradi segrevanja ozračja niti letni časi niso več to, kar so bili. Trenutno je prijetno hladno in dežuje, ampak poletje se pogosto zaleze v jesen, ta pa zgodnjejesenske temperature ohrani vse do božiča in še naprej, v januar. Že nekaj let zapored so ob novem letu cveteli zvončki.
Kot pojasnjuje agrometeorologinja Andreja Sušnik iz Agencije RS za okolje (Arso), je bilo letošnje meteorološko poletje v Sloveniji drugo najtoplejše v zadnjih 160 letih. »Bolj vroče je bilo le poletje 2003, ko je bil junij bistveno toplejši od letošnjega.«
V avgustu se je najvišja dnevna temperatura večkrat približala dnevnemu rekordu. »Podobno kot lani smo tudi letos v drugi polovici avgusta povsod po državi izmerili izjemno visoke temperature, ponekod celo rekordne. Zaradi suhih tal in suhega ozračja je bil dnevni hod temperature zelo izrazit, po nižinah okoli 20 °C, ponekod v višjih legah (npr. v Postojni, na Babnem Polju, v Ilirski Bistrici) pa celo okoli 25 °C,« pove Sušnikova.
Manjka 60 odstotkov vode
Povprečna poletna temperatura zraka se je začela občutno dvigati v osemdesetih letih 20. stoletja, istočasno pa je začelo strmo naraščati povprečno število toplih dni, suše so bile vse pogostejše. Klimatologi jih vse pogosteje povezujejo s segrevanjem ozračja, ki zelo hitro spreminja naše podnebje.
Skrb vzbujajoča opozorila pa prihajajo iz hidrološkega centra agencije za okolje, kjer nam je Jože Uhan potrdil, da doživljamo najhujše pomanjkanje vode v podzemlju. Vodnatost dežele in preskrba z vodo sta skriti očem navadnih državljanov. Naša oskrba s pitno vodo je namreč odvisna od tega, koliko zalog se skriva v podzemlju, v vodonosnikih.
Dr. Uhan je potrdil, da je bilo leto 2010 izjemno vodnato leto, leto 2011 pa hidrologi obravnavajo kot najbolj sušno v zgodovini, podzemna suša traja še zdaj.
»V vodonosnikih je leta 2011 manjkalo 50 odstotkov vode, stanje je zdaj še slabše, saj je nivo podtalnice ponekod upadel celo za 60 odstotkov.« Da bi se podzemni vodnjaki napolnili do nivoja dolgoletnega povprečja, bi potrebovali letno količino padavin.
Slabo projektirani rižanski vodovod
Uhan sicer poudarja, da je Slovenija vodnobilančno zelo bogata in stabilna država: »To pomeni, da imamo vode za zdaj več kot dovolj. Suše smo imeli tudi že v preteklosti, skrbi pa nas veliko nihanje iz zelo vodnatega 2010 v ekstremno sušno leto 2011. Vodarji so glede na suše pred 100 leti znali premišljeno projektirati vodovod, zelo dobro je, denimo, projektiran ljubljanski vodovod.«
Povsem drugače pa je z rižanskim vodovodom, kjer tako rekoč vsako leto primanjkuje vode. Je pomanjkanje na Obali res stvar suše ali napačnega projektiranja?
»Rižanski vodovod ima v kraškem zaledju dovolj vode,« kratko odgovarja dr. Uhan. Enako velja za nekatere druge vodovode, kjer so to poletje pozivali ljudi k varčevanju. Potrebujemo več pameti in pametne investicije v razvoj vodnega gospodarstva ali bolje gospodarjenja z vodo, s katero delamo kot svinja z mehom.
300 milijonov
V Sloveniji smo imeli v zadnjih desetih letih dve katastrofalni suši: 2003 in 2012. Obe sta bili nacionalni katastrofi, kar pomeni, da sta uničili za tri promile BDP poljščin. Letošnjo škodo še izračunavajo, vendar že na glas govorijo, da je suša vzela za 300 milijonov evrov kmetijskih pridelkov. Povrhu smo izvedeli, da se je slovenski BDP v drugem četrtletju letos skrčil za 3,2 odstotka, se pravi, da bo škoda zaradi suše še večja.
Vročina, pogost veter in preostale vremenske razmere so povsod po državi povzročili močno izhlapevanje. Kot navaja Sušnikova, že nekaj let opažajo, da se povečuje število dni, ko iz tal in rastlin dnevno izhlapi več kot pet litrov vode na kvadratni meter.
»Ta trend je zelo opazen po letu 1990. Leta 2003, ko smo imeli katastrofalno sušo, jih je bilo 33. Na Obali jih je bilo do konca avgusta že 80, na Goriškem blizu 70.«
 Zaloge podzemne vode so količinsko najbolj občutljive v vzhodnih subpanonskih predelih in na zahodu Primorske s slovensko Istro. Vir: Arso  |
Povprečne zaloge podzemne vode so bile v Sloveniji najnižje v letih 1971, 1983, 2003 in 2011. Vir: Arso
