Podarjeni denar ni prišel do pujse Lizike

BRESTERNICA, ŠKOFLJICA – Morda se kdo še medlo spominja, kako so ljubitelji živali na vse kriplje iskali nov dom za pujso Liziko. Zanjo namreč lastniki zaradi smrti v družini niso več mogli skrbeti, zato so se pred dvema letoma obrnili na Zavod za zaščito rejnih živali Koki. V tem zavodu ne sprejemajo najbolj uveljavljene prakse na tem svetu, da so živali za prehrano, ampak jih rešujejo pred zakolom in jim pomagajo z iskanjem novega doma na slovenskih kmetijah, kjer lahko varno živijo do naravne smrti.

Tako so našli tudi dom za Liziko. Najprej v okolici Celja, nato na kmetiji V pravljici na Škofljici pri Ljubljani. Kmalu po preselitvi iz Celja, februarja lani, je vietnamska pujsa še nekoliko presenetila, saj je povrgla štiri mladičke, in takrat so v Zavodu Koki začeli zbirati denar za njihovo oskrbo. Kot je zapisano na njihovi spletni strani, je četica z mamo na čelu precejšen finančni zalogaj, zato bodo zbrana sredstva namenili Liziki in njeni družini.

Namen izgubljen v banki

Do sem je vse potekalo kot v pravljici. Pujsa Lizika je na varnem in v dobrih rokah, njeni mladički, ki so že pravi veliki pujsi, tudi. A potem se je zapletlo. Med tistimi, ki jih je še posebno ganila Lizikina usoda, je bila tudi gospa z Gorenjske, ki je za oskrbo pujsje družine plačala kar 500 evrov. Celo leto in pol, do prejšnjega meseca, je vsak mesec pridno nakazovala po 30 evrov, misleč, da gre njen denar prav za pujso Liziko. Nedavno pa je po naključju izvedela, da do Lizike ni prišel niti en njen evro. Čeprav je po navodilih vestno izpolnjevala položnice. »To se mi ne zdi prav. V namen plačila sem zapisala Za Liziko, a potem se je ta namen plačila v banki kar izgubil. Recimo, da je kriva banka, a vendar bi moral potem Zavod Koki ob svojem pozivu napisati tudi pravo referenco. Vendar je ni. Če dobrodelna društva zbirajo namenska sredstva za določene živali, potem bi morali navodila napisati tako, da ta denar do njih tudi pride,« je prepričana. Ko je izvedela, da njen denar ni prišel do Lizike, ga je zahtevala nazaj in ga tudi dobila.

Ker je donatorka svoje izkušnje objavila na družabnem omrežju, je njena poteza, da je zahtevala donirani denar nazaj, sprožila ogromno ogorčenja in negativnih komentarjev. Večini se je zdelo nezaslišano, da je zahtevala denar od Zavoda Koki, ki skrbi za rešene živali in je denar zagotovo porabil za druge rešene živali, poleg tega so jo obtožili tudi, da če ne zna izpolnjevati položnic in je to njena napaka, naj vsaj ne zahteva denarja nazaj.
Za pojasnilo smo prosili tudi Zavod Koki oziroma njegovo vodjo Ksenijo Vesenjak Kutlačić. Ta nam je povedala, da je denar že vrnila, a da donatorka pač ni vpisala reference, in nam pokazala enega od izpiskov, kjer se to vidi. Ni nam pa pojasnila, zakaj niso ob pozivu navedli reference točno za Liziko. »Bančni napaki je sledil napad na mojo integriteto in delovanje, za katerega ne vem, kaj je njegov cilj in namen. Denar je bil namreč v celoti prenakazan in vrnjen. Vsak cent donacije je uporabljen za oskrbo živali in tako bo še naprej,« je pojasnila.

Prekinili sodelovanje, denar zbirali naprej

Ni razloga, da Vesenjak Kutlačićevi ne bi verjeli, vendar pa se zgodba sploh še ne konča. Ko pokličemo Iris Schröder Lavrič, ki z možem Srečkom Lavričem vodi kmetijo V pravljici, kjer že dve leti živijo pujsa Lizika in njeni mladiči, izvemo, da se pujsja družina pri njih odlično počuti, a da stroške za njihovo življenje pokrivajo sami, in to že od avgusta lani, ko je Zavod Koki z njimi prekinil sodelovanje. »Dogovorjeno je bilo, da stroške oskrbe pokrije Koki. A po prekinitvi sodelovanja nismo dobili nobenega denarja, ne za Liziko in njene mladiče ne za druge živali, ki so jih k nam pripeljali iz zavoda,« pripoveduje Schröder Lavričeva.

To pomeni, da na kmetiji V Pravljici niso dobili niti 500 evrov, ki jih je za oskrbo pujsje družine donirala gospa z Gorenjske, niti drugih morebitnih nakazil drugih donatorjev. Svoj denar je namreč nakazovala Zavodu Koki še kar dobro leto potem, ko je ta že prekinil sodelovanje s skrbniki živali, katerim je bil denar namenjen, vendar je o prekinitvi sodelovanja in prekinitvi botrstva za pujso Liziko niso obvestili. Žal nam Vesenjak Kutlačićeva ni več želela pojasnjevati, koliko sredstev so zbrali za Liziko in koliko jih je nakazala na kmetijo V pravljici, povedala je le, da je s tem, ko so denar vrnili donatorki, za njih zgodba končana.

Vse skupaj kaže na nadvse neurejeno poslovanje društev in zavodov, ki zbirajo sredstva za rešene živali. Če bodo še naprej hotela opravljati svoje poslanstvo z donatorskimi sredstvi, bodo morala to nujno urediti. Zaupanje ljudi, ki plemenito podarjajo svoj denar za uboge živali, bo sicer porušeno. Za začetek bi tako od Zavoda Koki kot od drugih društev pričakovali, da ob zbiranju sredstev za določene živali, ob tako imenovanem botrstvu, vedno zapišejo natančne reference in da ne uporabljajo SI 99, ki pomeni, da ni reference. Če ne, bodo nakazila začela usihati.