Po smrti Simone Weiss toži zdravnico

LJUBLJANA – Devetnajstega decembra bosta minili dve leti, odkar je zaradi raka v 53. letu umrla kraljica ljudskih src, kot so oboževalci poimenovali pevko Simono Weiss. Žal pa je tudi zaradi nje zavrelo v bolnišnični ustanovi, v kateri je že tako precej zdrah in celo javnega pranja umazanega perila, zaradi nepravilnosti pa je ves čas na prepihu javnosti – Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Medicinska sestra s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo (KOGE) Zlatka Pražnikar Vrbnjak, ki je za Simono Weiss skrbela zadnjih nekaj mesecev življenja, se je po njeni smrti javno izpostavila, pozneje pa na predsednika države Boruta Pahorja naslovila pobudo za posmrtno podelitev častnega priznanja Republike Slovenije. Vrbnjakova pa (tudi v povezavi s pokojno pevko) na delovnem sodišču v Ljubljani toži klinični center in glavno medicinsko sestro Jelko Kotar na KOGE zaradi, tako trdi v tožbi, trpinčenja na delovnem mestu. Proti zdravnici tega oddelka dr. Saneli Banović pa je vložila zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja obrekovanja.

Zaradi bolnice so jo pošiljali v Polje

Od bolnišnice in Kotarjeve pričakuje 65.000 evrov odškodnine, saj naj bi bila od konca leta 2014 žrtev sistematičnega trpinčenja na delovnem mestu, ki naj bi ga nad njo najbolj izvajala prav Kotarjeva.

Potem ko Vrbnjakova na kliniki 25 let naj ne bi imela prav nobenih težav, naj bi se stvari bliskovito spremenile, ko je tega leta prejela srebrni znak Društva medicinskih sester. Pravzaprav naj bi se težave zanjo zares začele septembra 2015, ko je bila pri njih hospitalizirana neozdravljivo bolna Weissova. Spoprijateljili sta se, pevka naj bi jo prosila za osebno nego v prostem času, v kar je Vrbnjakova tudi privolila in to počela brezplačno. Kotarjeva in nadzorna medicinska sestra Ana O. pa naj bi jo napadle, da se preveč zadržuje pri tej pacientki in s tem kaže, da vseh bolnikov ne obravnava enako, od nje pa tudi zahtevali, da ko konča službo, takoj sleče delovno uniformo, če je pri tej bolnici. Vrbnjakova pa trdi, da je bil njen odnos do vseh bolnikov ves čas enak, svoje delo je kot vselej dotlej opravljala vestno, pošteno in strokovno.

Pritiski naj bi bili vse hujši, saj naj bi jo tudi drugi sodelavci socialno izločili, ji očitali, da jih je zaradi Weissove izdala, se ji posmehovali, naj se gre zaradi takega odnosa s pacientko zdravit, ena od zdravnic, in sicer dr. Nataša S., naj bi jo porogljivo celo primerjala z dr. Radanom ter ji prišepnila, naj gre zaradi svojega odnosa do znane pacientke na zdravljenje.

Ko je bila Weissova odpuščena v domačo nego, naj bi se Vrbnjakova s predstojnikom oddelka prof. dr. Borutom Štabucem dogovorila za 30 dni neplačanega dopusta (zaradi paliativne oskrbe bolnice na domu), a naj bi ji ga Kotarjeva odobrila le 14 dni, 15 dni ji je odbila ter jih zabeležila kot osebni dopust. V času, ko je na domu negovala pevko, pa naj bi sodelavci po kliniki širili neresnične govorice, da je verjetno na zdravljenju v Polju.

Ko je Weissova decembra 2015 umrla, je Vrbnjakova na družabnem omrežju objavila nekrolog ter opisala svoj odnos z bolnico, nato pa naj bi jo doletela lažna prijava na Zbornico zdravstvene nege, da je izdajala podatke o zdravstvenem stanju pacientke

Trpinčenje na delovnem mestu naj bi se sicer nadaljevalo vse do sredine leta 2016, ko naj bi Vrbnjakova zaradi tega hudo zbolela in morala na bolniško.

Vsaj še pet tako ubogih bolnikov

Sodeč po dopisu medicinske sestre Ane O. glavni sestri Kotarjevi novembra 2015 pa naj bi zaradi Vrbnjakove in njenega odnosa do Weissove druge sestre z oddelka negodovale, da se nenehno nahaja v njeni sobi in da zato pri delu ni zbrana. V oktobru 2015 naj bi bila denimo za delo razpisana 16-krat, na kliniki pa je bila vsaj od 9. v mesecu čisto vsak dan.

V nekem primeru naj bi Weissovi priklopila infuzijo, čeprav ta sploh ni bila zapisana na terapijski list, Ani O. naj bi prišla naročit, da gospa Weissova želi prejeti morfij. Kolegice naj bi nekorektno puščala same, ko je šla k bolnici Weissovi, in tudi ko ni bila v službi, naj bi v službeni uniformi ostajala pri njej. Govorila naj bi, da se ji gospa smili, ker je tako uboga, a v tistem času naj bi na njihovem oddelku ležalo vsaj še pet tako hudo bolnih in ubogih ljudi, se je pridušala Ana O.

Zdravnica Banovićeva je Vrbnjakovi očitala, da je v noči na 2. november 2015, ko sploh ni bila v službi, Weissovi brez njene privolitve in vedenja dežurne sestre samoiniciativno spremenila terapijo in ji aplicirala protibolečinsko zdravilo. Naslednje jutro naj bi jo zato opozorila na neprimerno početje, saj sprememba terapije ni v pristojnosti medicinskih sester, zato jo je tudi prijavila vodstvu klinike.

In zaradi te izjave je Zlatka Pražnikar Vrbnjak proti dr. Saneli Banović na kazenskem oddelku okrajnega sodišča v Ljubljani vložila zasebno tožbo zaradi obrekovanja, saj naj bi zavestno trdila in raznašala nekaj neresničnega, kar škoduje sestrini časti in dobremu imenu.

Morfija ne bi smela dobiti

Da izjava Banovićeve v zvezi z apliciranjem morfija ni resnična, naj bi po mnenju Vrbnjakove dokazoval ravno dopis Ane O. Kotarjevi, v katerem je zapisala, da je bolnici Weissovi morfij v noči na 2. november 2015 dvakrat predpisala zdravnica Banovićeva. Vrbnjakova, ki naj bi na svoje oči videla, kako ji ga aplicira ravno Ana O., pa odločno zavrača, da bi bila ona tista, ki naj bi ji prišla povedat, da pacientka prosi za morfij.

V tistem času naj bi bila namreč Weissova še na zdravljenju s kemoterapijo, med katero se bolnikom morfija absolutno naj ne bi smelo predpisovati, saj lahko pride do zapletov. In Weissova naj bi imela težave z dihanjem ter s splošnim počutjem. Prav Banovićeva naj bi bila po trditvah Vrbnjakove tista, ki naj bi jo predstojnik Štabuc opozoril, da je bilo njeno ravnanje nepravilno in škodljivo.

Zdravnica se je torej v postopku znašla, ker naj bi medicinsko sestro lažno obremenila za nekaj, kar naj bi storila sama: malomarnega zdravljenja z aplikacijo morfija pacientki, ki je bila na kemoterapiji.