BRUSELJ, LJUBLJANA – Tako imenovana pametna mesta in pametna urbana naselja niso nova zamisel. V svetu jih je vse več, četudi, roko na srce, niso vsa enako oziroma zares pametno digitalno organizirana. Tistih, če jih smemo tako imenovati, najpametnejših, na območju katerih nadvse učinkovito že zdaj uporabljajo vse več in več različnih ter predvsem najsodobnejših tehnoloških orodij, naj bi bilo predvidoma do leta 2025 zgolj približno 90. No, če znamo vzpostavljati in bomo imeli vse več pametnih mest, zakaj ne bi – mar ni že skrajni čas? – začeli sočasno vzpostavljati še pametnih vasi? Tako in podobno so se na glas zavzemali udeleženci »otvoritvenega dogodka zagona bodočega skupnega projekta na območju EU«, ki sta ga njegova pobudnika, evropski poslanec iz Slovenije Franc Bogovič (SLS/EPP) in evropski poslanec iz Madžarske Tibor Szany (S&D), nazorno poimenovala Akcija Evropske unije za pametne vasi – mobilnost na podeželju.
Mi in Madžari bomo prvi?
Bogoviču in Szanyju kot gostiteljema prireditve so se v Evropskem parlamentu pridružili tudi predstavniki Junckerjeve Evropske komisije: akcijo Evropske unije za pametne vasi sta izrecno podprla evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan ter evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu. Med sodelujočimi na (otvoritvenem) dogodku pa je bilo tudi več evropskih gospodarstvenikov in, denimo, Tomaž Levak, predstavnik mlajše generacije Evropejcev iz Slovenije, avtor aplikacije Izvor – by OriginTrail, z uporabo katere je mogoče izslediti izvor (slediti izvoru) posameznih sestavin prehrambnih artiklov, ki jih kupujejo evropski potrošniki, vse do kmetij, na katerih so bile te sestavine pridelane. »Cilj takšne skupne akcije, takšnega skupnega projekta na vsem območju EU, je zagotovitev privlačnega in trajnostnega življenja na podeželju z uporabo novih tehnologij in idej, ki jih narekujejo spremembe paradigem na področju kmetijstva ter želja ohraniti delovna mesta in kakovost življenja,« je poudaril Bogovič, ki je opozoril, da bo mobilnost nedvomno ključna za prihodnost kmetijstva in podeželja, tudi slovenskega. Zdaj je na potezi, je še poudaril, Evropski parlament, ki je po njegovem prepričanju pristojen za to, da odstrani zakonodajne oziroma regulativne prepreke, ki so ta hip v napoto hitri uveljavitvi omenjenih rešitev: »Prav je, da podeželje na tem področju ne zaostaja za mesti. Tudi na podeželju je mogoče uvajati in uporabljati nove tehnološke rešitve, denimo mobilno omrežje pete generacije (5G) ali internet stvari, pa tudi nove koncepte, kakršna je delitvena ekonomija. Le tako bomo prebivalce podeželja zaščitili pred revščino in izseljevanjem.« Bogovič in Szany že razmišljata o tem, da bi pilotno in najverjetneje s podporo EU prve pametne vasi poskušali sočasno vzpostaviti kar v Sloveniji in na Madžarskem.
Vzpostavljanje pametnih mest naj bi resda zviševalo bivalno raven (življenjski standard) in udobje tistih, ki bodo v njih živeli, ter hkrati celo povečevalo število delovnih mest, bo pa ceno za takšen »vsesplošni« napredek prav gotovo v nadaljevanju treba plačati z (manjšo, omejeno!) svobodo, so že pred časom in ne brez razloga začeli opozarjati nezaupljivi predstavniki različnih strokovnih javnosti in civilne družbe. Nam najbližje pametno mesto je sicer ta hip avstrijska prestolnica, Dunaj, ja, kjer imajo, na primer, že nekaj časa pametne semaforje, kar 400 polnilnic za električne avtomobile ter kjer bo že v bližnji prihodnosti zraslo in se še naprej razvijalo zares pametno naselje, ki bo zagotovilo 20.000 delovnih mest. Sicer pa je bilo na evropskih tleh kar šest izmed prvih deset najpametnejših med vsemi pametnimi mesti na svetu.
Pametni Šentrupert
Zanimivo, primata pri uresničevanju platforme pametnega mesta »za uspešne župane in zadovoljne meščane« – to platformo je pri nas razvi(ja)la družba SmartIS City –, si pri nas ni, kot bi bržda lahko kdo pričakoval, priborila oziroma zagotovila Ljubljana, ki se je sicer še lani šopirila zaradi naslova Zelena prestolnica Evrope (četudi je kot prejemnica priznanja zlati kamen za razvojno najbolj prodorno slovensko občino za nagrado res dobila v dar celo paket storitev in informacijskih rešitev SmartIS Cityja za pametna mesta), marveč Šentrupert. Hecno, a ne? Ja in ne. Platformo za prelevitev v pametno mesto sta bila v Šentrupertu najprej kot še kako zaželeno orodje pripravljena začeti uporabljati župan oziroma občinsko vodstvo, šele čez čas pa naj bi bila na voljo (dostopna) vsem meščanom. Župan naj bi bil s pomočjo takšne platforme, skratka, prvi, ki ima lahko na enem mestu (z enega samega pametnega mesta) tako rekoč popoln pregled nad razmerami in njihovim spreminjanjem. Da bi lahko bistveno lažje, predvsem pa tudi, jasno, uspešneje in bolj všečno usklajeval in usmerjal urbanistični, socioekonomski in, ne nazadnje, tehnološki razvoj ter someščanom zagotavljal napredek. Razmere se sicer sprotno spremlja in ocenjuje na podlagi kar 150 različnih kazalcev, med katerimi so stopnje čistosti zraka, pretoka oziroma gostote prometa ter vzdrževanosti in zaščite zelenih površin.
Nečesa pa nihče za zdaj še ne omenja oziroma še ni omenil: da bi najbrž, če bi radi na vseh področjih in območjih uspešno širili pamet (uresničevali takšne in drugačne pametne projekte), nujno potrebovali tudi pametno EU, pametne vlade posameznih držav članic EU in, ne nazadnje, tudi čim bolj pametne prebivalce EU, njenih članic ter evropskih mest in vasi.
| Labirinti za lažji nadzor Seveda pa obstaja tudi nevarnost, tega nihče niti ne poskuša zanikati, da se bodo pametna mesta (že jutri pa tudi pametne vasi) začela spreminjati v digitalne labirinte vse hujšega nadzora, kot je svojčas za Delo omenil Blaž Golob, direktor družbe SmartIS City, ki pri nas raziskuje in ponuja pametne rešitve za urbana okolja. Za zdaj le za urbana okolja. Tudi če se prebivalci na pametnih območjih na začetku morda (še) ne bodo zavedali te nevarnosti. Točno, ljudje s(m)o žal res kot žabe, ki jim je dolgo prijetno v topli vodi, četudi se ta voda neopazno, vendar vse bolj in bolj ogreva, dokler se nazadnje v njej ne skuhajo. |
