V prihodnjem tridesetletju se bo povprečna letna temperatura dvignila za stopinjo Celzija, v naslednjem tridesetletju pa še za eno več. Za padavine podnebni scenariji kažejo večjo negotovost, se pa signali z odmikom v prihodnost stopnjujejo.
Na letni ravni se spremembe kažejo šele v drugem tridesetletnem obdobju (2041–2070), ko se bo količina padavin povečala v vzhodni polovici Slovenije. Na sezonski ravni se spremembe kažejo že v prvem tridesetletnem obdobju. Kaže, da se bo količina padavin pozimi povečala, poleti pa zmanjšala. V drugem tridesetletnem obdobju se ta signal še okrepi.
Spremembe potencialne evapotranspiracije (izhlapevanja) v prvem tridesetletju ne bodo znatne.
Napoved V sredo bo delno jasno, jutro bo hladno, čez dan pa bo ponekod zapihal jugozahodni veter. V četrtek bo v hribih zahodne Slovenije pretežno oblačno s kakšno ploho. Drugod bo večinoma sončno, pihal bo jugozahodni veter. Spet bo topleje. Od 11. do 16. maja 2017 Od četrtka do sobote bo nad naše kraje z jugozahodnimi vetrovi pritekal toplejši zrak, ozračje bo razmeroma stabilno. Od nedelje do torka pa bo nad nami hladnejši zrak, ozračje bo postalo nestabilno. Od četrtke do sobote bo v hribih zahodne Slovenije pretežno oblačno, možna bo kakšna popoldanska ploha. Drugod bo večinoma sončno. Pihal bo jugozahodni veter, najvišje dnevne temperature bodo od 20 do 25 stopinj C. Od nedelje do torka se bo povečala verjetnost za krajevne plohe in nevihte.
|
V naslednjem tridesetletju pa se kaže jasen signal povečane potencialne evapotranspiracije, predvsem poleti in jeseni. Do sredine 21. stoletja se bo Slovenija na letni ravni ogrela za 2 °C.
Podobno kot v predhodnem se tudi za to tridesetletno obdobje kaže dokaj enakomeren dvig temperature poleti, jeseni in pozimi ter nekoliko manj izražen spomladi.
Fenologija kazalnik podnebnih sprememb
Fenologija je postala pomemben bioindikator za podnebne spremembe. Njena prednost pred nekaterimi drugimi vejami znanstvenega proučevanja podnebnih sprememb je, da preprosto in slikovito ozavešča javnost o vplivu spremenjenega okolja na rastlinski svet.
Obsežna raziskava fenoloških podatkov za obdobje med letoma 1971 in 2000, v kateri je sodelovalo več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, je pokazala, da se čas pojava spomladanskih fenoloških dogodkov v Evropi spreminja, kar je posledica spreminjanja podnebja, predvsem spreminjanja temperature zraka. Največje spremembe se kažejo pri najzgodnejših spomladanskih fazah, a so očitne tudi pri pojavu fenoloških faz, ki tem sledijo.
Vzroke za sezonsko spremenljivost strokovnjaki pripisujejo velikim temperaturnim spremembam v najzgodnejšem obdobju leta.
16. maj 2014 Zlasti v severnem delu Slovenije je pihal močan severnik. Največja izmerjena hitrost sunka je bila na Kredarici, 145 km/h, v Lescah 103 km/h, na Sotinskem bregu na Goričkem 98 km/h in na Letališču ER Maribor 83 km/h. |
Za nastop številnih fenoloških faz je bila ugotovljena značilna povezava s povprečno mesečno temperaturo zraka predhodnih dveh mesecev pred nastopom faze.
Študije večdesetletnih nizov fenoloških podatkov, zabeleženih v evropskih fenoloških vrtovih, so pokazale, da se olistanje pojavlja v povprečju 6,3 dneva prej, jesensko obarvanje listov pa 4,5 dneva pozneje kot v poznih petdesetih letih.
Letno rastno obdobje je v povprečju 10,8 dneva daljše.
Podobno so za nekatera območja v Nemčiji ugotovili, da je cvetenje češenj in jablan do 10 dni zgodnejše.
Tudi pri alergenih rastlinah je v povprečju 10 dni zgodnejše in traja dlje kot pred 50 leti. Skrb vzbujajo še rezultati študije trendov cvetenja ozimnega žita. Zgodnejše je od 0,3 do 0,5 dneva na leto.
Modelirane vrednosti za prihodnost so pokazale, da se bo ranenje cvetenja in zorenja ozimnega žita nadaljevalo, zato obstaja verjetnost, da bo obdobje polnjenja zrn krajše, kar bo lahko imelo negativne posledice na pridelku. Projekcije kažejo, da se bo segrevanje in zgodnejše pojavljanje spomladanskih fenofaz nadaljevalo tudi v prihodnosti.
Spremembe na vidiku
Podobno kot o spremembah fenološkega razvoja poročajo številni tuji strokovni viri, je tudi proučevanje fenoloških podatkov, ki so bili zabeleženi v Sloveniji, pokazalo, da je spomladanski fenološki razvoj danes, na pragu 21. stoletja, zgodnejši, kot je bil še na začetku 50. let prejšnjega stoletja, in da je ta sprememba odvisna od spremembe temperature zraka.
Breza olista do 10 dni prej, kot je pred 50 leti, do 12 dni poznejše je rumenenje listja bukve na območju celotne Slovenije. Letno rastno obdobje pa se podaljšuje.
Trend za sivi topol (1963–2013) v mednarodnem fenološkem vrtu v Ljubljani je pokazal, da ta drevesna vrsta v povprečju olista do devet dni prej kot na začetku šestdesetih let.
Ugotovljen je bil zgodnejši pojav spomladanskih fenoloških faz tudi pri številnih drugih negojenih drevesnih vrstah in sadnem drevju. Na primer, iva in leska zacvetita dobrih 5 dni, črni bezeg več kot 2 dni in španski bezeg skoraj 3 dni na desetletje zgodneje kot pred petimi desetletji.
Vzorci ranenja spomladanskih fenoloških faz so podobni tudi pri sadnem drevju. Jablana zacveti 2 dni, različne sorte hrušk od 4 do 5 in češnje malo več kot 3 dni na desetletje prej kot na začetku 50. let prejšnjega stoletja.
Dolgoletni nizi podatkov so pokazali, da je bilo prelomno obdobje po letu 1987, ko so se spomladanske faze začele pojavljati zgodneje zaradi višje temperature zraka. To je povzročilo tudi letošnjo pozebo.
Pokosimo travo v optimalnem času
Zgodnja košnja močno vpliva na ohranjanje hranil, ki so prisotna v rastlinah. Mlajše so, večja je vsebnost beljakovin, medtem ko skupna energija z rastjo še nekaj časa narašča.
Razmerje, primerno za dobro prirejo, je v fazi začetka latenja rastlin. Zato je travnike, ki so dobro negovani in primerno pognojeni, treba kmalu kositi. Za pripravo travne silaže se ne ozirajmo na maso pridelka, saj le kakovost lahko povrne dodatne stroške siliranja.
Trave naj bodo v fazi začetka latenja, če je prisotno mnogo detelj, pa lahko počakamo, da začno brsteti. Spremeniti bo treba običajne navade o primernem času košnje. Pogosto kosimo prepozno.
