Platane so posekali, da ne bi pometali listja

HRVATINI – »Posekali so murve, ker preveč dozorijo,« je verz iz pesmi Ukradli so nam mesto kantavtorja in tekstopisca Draga Misleja - Mefa, ki nazorno opiše zgodbo, v kateri so se znašli krajani Hrvatinov pri Kopru. Le da v njihovem primeru ne gre za murve, temveč platane, ki se jih je krajevna skupnost odločila posekati, ker da imajo zaradi njih preveč dela s pometanjem listja. »Ogorčeni smo, saj bolj banalnega odgovora še nismo slišali,« ob tem pravi Irena Muženič Balentič, Hrvatinčani pa so nad odločitvijo svetnikov zgroženi in razočarani.

»Jaz sem že jokal,« pove Mario Repič, eden od domačinov, nekaj dni po tem, ko so delavci zasebnega podjetja po navodilih krajevne skupnosti Hrvatini posekali pet od sedmih platan, ki so stale v središču te istrske vasi. Posekali bi še preostali dve, a zdaj stojita na zasebnem zemljišču, je slišati od domačinov, ki se še spominjajo časov, ko se je restavracija ob trgu, na katerem so rasla nesrečna drevesa, imenovala 7 platan.

»To je nedopustno! Za nas je bil to velik šok,« pravi Sara Jurjavčič, ki meni, da posek sicer zdravih dreves ni bila pametna rešitev. »Drevesa so bila tam, odkar pomnimo, bila so simbol našega malega trga,« dodaja in se spominja, da so včasih na platanah porezali le vejevje, nikomur pa ni prišlo na misel, da bi se lotil celega drevesa. »Posekati zdrava drevesa v tem času je nedopustno,« se strinja Irena Muženič Balentič in opozarja, da se tovrstnih ukrepov ne bi smelo izvajati brez vednosti krajanov. »Nihče nas ni obvestil o tem, niti na oglasni deski ni bilo,« pravi.

Poceni izgovor

Razlog za nejevoljo krajanov pa ne leži le v dejstvu, da so za vedno ostali brez prepotrebnega zelenja in sence v središču vasi, temveč tudi v razlogu za posek dreves. Delavci, na katere so po besedah navzočih ob sečnji nekateri celo kričali, so po navodilih krajevne skupnosti namreč drevesa posekali, saj naj bi imeli z njimi preveč dela. Še posebej z listjem, ki je odpadalo od dreves in se nabiralo na trgu, tega pa so morali vsak dan pometati.

»Župan Janković bi tako lahko posekal ves Tivoli,« se nad tako razlago huduje Jurjavčičeva. »Nič ne bi rekla, če bi bila drevesa gnila,« nadaljuje. »Nekateri naj bi se jezili nad listjem, a mi teh ljudi nismo našli,« pripoveduje Muženič Balentičeva, se pa po kraju šušlja, da naj bi listje motilo lastnika bližnje gostilne. »Ampak to ne more biti razlog, imamo veliko brezposelnih, ki bi lahko opravljali to delo,« razmišlja Jurjavčičeva.

Nekateri krajani namreč niti ne verjamejo, da je zamudno pometanje listja resničen razlog, da so posekali platane, ki so po pričevanju nekaterih na trgu rasle več kot 60 let. »Če so bili listi povod, da so morali zrušiti drevesa, se mi zdi res poceni izgovor,« meni Hrvatinčan Edi Udovič. »Škoda besed, če bi imeli malo pameti, tega ne bi naredili,« je jasen Ervin Eler, prav tako domačin, ki opisuje, da v takih primerih odloča le peščica, ki dela, kar hoče.

Molk na krajevni skupnosti

Predsednik KS Hrvatini Nevij Kavrečič izjav ne daje, saj je, kot so pojasnili na sedežu krajevne skupnosti, bolniško odsoten. Zgodbe s posekom dreves pa ne želi komentirati niti podpredsednik Alfred Stok. »Imamo sklep sveta, ki je jasen. To je bila volja svetnikov,« je redkobeseden. Muženič Balentičeva je na krajevno skupnost sicer že poslala pritožbo, podprli so jo številni sokrajani.

Da gre za neprimerno dejanje, menijo tudi na piranskem zavodu za varstvo narave, kjer sicer v dogodek niso vpleteni, saj posekane platane niso imele naravovarstvenega statusa. »Se nam pa taki posegi ne zdijo primerni,« vseeno komentira vodja zavoda Robert Turk. »Težave niso, ko listje je, težave bodo, ko ga ne bo več,« dodaja in naniza še nekaj nesmiselnih posegov sečnje dreves ali njihovih vej na slovenski obali.

Kot da to ni dovolj, so v Hrvatinih v teh dneh posekali še nekaj cipres, ki so rasle na pokopališču sv. Bride. Te naj bi bile, po ocenah nekaterih domačinov, stare tudi 150 let: »Tam jih listje ne more motiti.«

Ob našem obisku pokopališča so delavci zasebnega podjetja Pinus Škofije ravno pospravljali še zadnje vejevje posekanih cipres. Tri so odžagali po nareku krajevne skupnosti, potrdijo. Ker so se sušile in so jih napadli črvi? »Ja,« na kratko prikimajo in s prstom pokažejo na zid pokopališča, kjer je še v ponedeljek rasla cipresa, zdaj pa iz njega kuka le še košček debla. »Pretreseni smo nad iztrebljanjem narave,« ob tem nemočno komentirajo krajani, ki se še predobro zavedajo, da posekanih dreves ne more vrniti nihče.