LJUBLJANA – Ministrica za izobraževanje Klavdija Markež se je zapletla v plagiatorsko afero. Njeno magistrsko delo naj bi bilo kar v 37 odstotkih prepisano iz diplomskega dela Jerneja Ladinika, ki je nastalo dve leti prej.
A Markeževa ni edina političarka, ki se je znašla pod drobnogledom javnosti zaradi plagiatorstva.
Ni bilo prvič
Z očitki o plagiatorstvu se je spopadala tudi bivša predsednica vlade Alenka Bratušek, ki naj bi bila v svoje magistrsko delo prepisala štiri strani iz vladnih gradiv, ne da bi navedla vir. Navedla pa naj bi tudi 16 virov, ki jih v nalogi sploh ni uporabila. Na FDV so proti njej sprožili postopek, v katerem so ugotovili, da njena naloga v nobenem pogledu ni plagiat ali akademsko prisvajanje rezultatov tujega dela. Postopek je vodil Milan Brglez, trenutni predsednik državnega zbora.
Plagiatorstvo pri magistrski nalogi so dokazali bivšemu poslancu Borutu Ambrožiču, ki je prepisal več kot petino svojega magisterija iz diplomskega dele Klementine Jezeršek. Po razkritju so ga izključili iz stranke Pozitivna Slovenija, senat mariborske pravne fakultete pa mu je nato odvzel naziv magistra znanosti. Ambrožič je očitke ves čas zavračal, s poslanskega stolčka pa ni odstopil.
Ujeti, a niso priznali
Dokument o svoji izobrazbi je ponaredil bivši poslanec Desusa Ivan Simčič, in sicer spričevalo gostinske in turistične šole v Sarajevu, na podlagi katerega je nadaljeval svoje šolanje na ljubljanski filozofski fakulteti in diplomiral iz sociologije in zgodovine. Simčič je vse obtožbe zanikal, prepričan, da gre za zaroto proti njemu. Zaradi ponarejene listine so Simčiča odpustili z ministrstva za obrambo.
Sporno naj bi bilo tudi diplomsko delo bivšega poslanca Pozitivne Slovenije Mitje Meršola. Leta 1996 je napisal knjigo »Američani kar tako«, leto kasneje pa je knjigo preoblikoval še v diplomsko nalogo. Manjkalo ji je kazalo, v seznamu literature pa je bilo navedenih le devet virov. Na FDV so pojasnjevali, da je Meršol že ob prijavi dela navedel, da bo knjiga del naloge. Vse to pa se ni zdelo sporno niti njegovi mentorici Manci Košir.
Ponaredili listine
S ponarejeno listino o izobrazbi se je na Slovenskih železnicah (SŽ) zaposlil Igor Šimenc in si celo prislužil pogojno zaporno kazen. Šimenc se je septembra 2002 prijavil na delovno mesto generalnega sekretarja pri SZ, predložil diplomo mariborske ekonomsko-poslovne fakultete in dokazilo o z znanju angleščine. Čez nekaj mesecev je diplomo predložil delavki na upravni enoti za vpis v delovno knjižico. Ugotovili so, da mu certifikat o znanju angleščine ni bil nikoli izdan, pod številko njegove ponarejene diplome pa je bila najdena diploma druge diplomantke. Šimencu ni bilo treba vrniti preveč izplačanih plač, saj pri SŽ nimajo urejene pravne podlage za povračilo plač.
Nekdanjega poslanca SDS Branka Mariniča so ujeli pri goljufanju pri izpitu iz nemščine. Tožilstvo je dokazalo, da je namesto njega izpit opravljal nekdo drug, sodišče pa ga je spoznalo za krivega napeljevanja h kaznivemu dejanju ponarejanja listin in ga obsodilo na pet mesecev pogojne kazni s preizkusno dobo enega leta. Na sojenju je sodnica med drugim Mariniču narekovala stavke v nemščini. Tudi profesorica se Mariniča ni spomnila in je dejala, da je bil na izpitu nekdo drug. Marinič je nato odstopil s poslanske funkcije.
Nekdanji predsednik sveta Mlade liberalne demokracije Luka Peklar se je s ponarejeno listino o izobrazbi zaposlil na Pošti Slovenije. Ljubica Lovrič na ministrstvu za delo, a je kazenski pregon zoper njo zastaral. Na Mestni občini Ljubljana je Olga Krsnik s ponarejeno diplomo FDV vodila službo za izobraževanje na oddelku za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport. Proti njej je bila kazenska ovadba na podlagi odloženega pregona zavržena.
Ovadba je bila zavržena tudi zoper Snežano Katič, zaposleno na SŽ. Imela naj bi lažno potrdilo o opravljeni diplomi na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo.
