Ko se večina hladi v hrvaškem morju
Kakor koli, podlaga za razpis za slovenskega člana arbitražnega sodišča je bil zakon o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, za katerega se strokovnjaki in politiki sicer strinjajo, da ni najboljši. Pisne prijave morajo kandidati ministrstvu za pravosodje poslati najpozneje v 30 dneh po objavi.
Zanimivo, doslej se je v zvezi z omenjenim javnim razpisom izmed potencialnih kandidatov oglasil samo nekdanji poslanec in minister LDS oziroma SD, mednarodno priznani pravni strokovnjak, redni univerzitetni profesor dr. Marko Pavliha, ki pa je v svojem blogu na spletu pojasnil razloge, zaradi katerih ne bo kandididiral. Dr. Pavliha, ki je bil med najodločnejšimi nasprotniki takšnega arbitražnega reševanja meddržavnega spora, za kakršnega sta se dogovorili slovenska in hrvaška vlada, opozarja: »V zatišju vročega poletja in tako rekoč na skrivaj, ko se večina slovenskega ljudstva namaka v (hrvaškem?) morju, je bil v uradnem listu objavljen razpis pravosodnega ministrstva za mesto enega člana arbitražnega sodišča. Čas objave razpisa govori v prid domnevi, da je arbiter že vnaprej določen in da zato politična oblast ne želi, da bi jim še kdo drug mešal (tako in tako) zameštrane štrene.«
VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Pravosodni minister Aleš Zalar je drugačnega mnenja ...
Slab recept, neokusna jed?
Dr. Marko Pavliha, ki je bil že leta 2002 domala soglasno izvoljen za kandidata za sodnika Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo v Hamburgu, zdaj ni pripravljen kandidirati niti za člana arbitražnega sodišča. Zakaj ne? Takole utemeljuje: »Prvič, kot sem že večkrat dejal, ne želim sodelovati pri kuhanju zadnje večerje na podlagi slabega recepta, ki žal napoveduje (za slovenski narod) neokusno jed. Arbitražni sporazum je preslab, da bi si lahko Slovenija obetala dobro odločbo, ki bi ji pripadala po načelu (zunanje) pravičnosti in mednarodnega prava.«
Dr. Marko Pavliha, ki je bil že leta 2002 domala soglasno izvoljen za kandidata za sodnika Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo v Hamburgu, zdaj ni pripravljen kandidirati niti za člana arbitražnega sodišča. Zakaj ne? Takole utemeljuje: »Prvič, kot sem že večkrat dejal, ne želim sodelovati pri kuhanju zadnje večerje na podlagi slabega recepta, ki žal napoveduje (za slovenski narod) neokusno jed. Arbitražni sporazum je preslab, da bi si lahko Slovenija obetala dobro odločbo, ki bi ji pripadala po načelu (zunanje) pravičnosti in mednarodnega prava.«