LJUBLJANA – Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je v zadevi Patria zavrnila tudi zahtevo za izločitev vrhovnega sodnika Marka Šorlija. Ocenila je, da ugotovljena dejstva ne utemeljujejo sklepanja o »predhodni vpletenosti« niti »dvojni vlogi« Šorlija v postopku, zaradi česar bojazen, da je pristranski, ne more biti objektivno upravičena.
Predlog za izločitev Šorlija je podal tožilec Andrej Ferlinc. Ob obravnavi predloga se je Betettova opredelila predvsem do dopisov Šorlija sodnici poročevalki v zadevi Patria Vesni Žalik in odboru za preprečevanje zlorab v pravosodju, navajajo na vrhovnem sodišču. Ob tem dodajajo, da komunikacija v tej zadevi, ki je, drugače, kot je to običajno, potekala prek kazenskega spisa in tako postala dostopna javnosti, odpira številna subtilna vprašanja, povezana z dinamiko odločanja in mnenji znotraj senata.
Ni dvomov o nepristranskosti Šorlija
Vendar pa vprašanje, ali je bilo s takšnimi Šorlijevimi dejanji morda poseženo v individualno neodvisnost Žalikove, po mnenju Betettove v zahtevi za izločitev ni relevantno, saj institut izločitve sodnika ni sredstvo za sankcioniranje morebitnega tovrstnega ravnanja. Glede na to, da ni nobenega dokaza o nasprotnem, ni razloga, da bi dvomili o osebni nepristranskosti Šorlija, navajajo na vrhovnem sodišču.
Betettova je ocenila, da ugotovljena dejstva ne utemeljujejo sklepanja o njegovi »predhodni vpletenosti« niti »dvojni vlogi« v postopku, zaradi česar bojazen, da je pristranski, prav tako ne more biti objektivno upravičena. Številni prispevki v (profiliranih) medijih, ki so selektivno, glede na politiko posameznega medija, povzeli omenjeno komunikacijo, ne morejo biti merilo videza nepristranskosti, navajajo na sodišču.
Te ugotovitve ne more spremeniti niti Šorlijevo pravno mnenje, da se lahko seja na podlagi četrtega odstavka 423. člena zakona o kazenskem postopku opravi, še preden se spis pošlje vrhovnemu državnemu tožilstvu, so navedli na sodišču. Omenjeni člen sicer določa, da lahko vrhovno sodišče glede na vsebino zahteve o varstvu zakonitosti odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži oziroma prekine.
Žalikova ostala
Ferlinc je poleg izločitve Šorlija zahteval tudi izločitev sodnice Barbare Zobec. Betettova je v torek odločila, da Ferlinčevi zahtevi ne ugodi in Zobčeve iz postopka ni izločila. Poleg tega je v zadevi Patria podal zahtevi za izločitev tudi zagovornik Janeza Janše Franci Matoz. Zahteval je izločitev predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše in sodnice poročevalke Žalikove.
O morebitni izločitvi Masleše bi moral odločati občni zbor vrhovnih sodnikov. Seja je bila sklicana za petek, a niso bili sklepčni, zato tudi niso mogli odločati. Masleša je nato odšel na dopust, zato je pristojnost odločanja o izločitvi preostalih treh sodnikov prešla v roke podpredsednice sodišča Betettove. V ponedeljek je odločila, da zahteva za izločitev Žalikove ni utemeljena.
Vsi trije za varstvo zakonitosti
Senat vrhovnega sodišča bo odločal o vloženih zahtevah za varstvo zakonitosti, ki so jih vložili vsi trije obsojeni v zadevi Patria – predsednik SDS in nekdanji premier Janša, brigadir Tone Krkovič in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič.
Trojica je bila na prvostopenjskem sodišču obsojena junija lani za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.
Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Tako Janša kot Krkovič sta zaporno kazen že nastopila, Črnkovič pa je zaprosil za odlog in sodišče mu je ugodilo. Tako bo kazen začel prestajati oktobra.
