ZAGREB – Hrvaški trgovski register skriva eno največjih poslovnih skrivnosti Hilde Tovšak: njenega do zdaj povsem neznanega partnerja, kontroverznega mariborskega podjetnika, 41-letnega Zorana Šolajo!
O tem podatku priča finančno poročilo iz leta 2008 za zagrebško podjetje Vegrad-Adria. Aktualni lastnik tega nekdanjega Vegradovega hčerinskega podjetja na Hrvaškem je zagrebška Tutus Gradnja, direktorja pa izvršni direktor slovenskega Vegrada Matej Košič in nekdanji krški gostinec Miro Vrlja. Že v uvodu poročila, oddanega 31. marca 2009, je navedeno, da sta družbo 12. julija 2007 ustanovila zagrebški Vegrad in zadrska družba Adria Lux ter da je direktorica Hilda Tovšak. Sedež te družbe je v Zagrebu na Zaharovi 9, prav tam, kjer je poslovalo še več Vegradovih hčerinskih družb. Iz hrvaškega trgovskega registra pa je mogoče še razbrati, da je ustanovitelj in direktor Adria Luxa od avgusta 2004 Zoran Šolaja iz Zgornje Kungote. V registru zadrskega Adria Luxa piše, da je z odlokom skupščine od 27. oktobra 2009 tej družbi pripojen nekdanji Radix Pag, zdaj Radix Fortis Rijeka.
Šolajeve mahinacije z zemljišči
Šolajevo ime ni neznano slovenski javnosti, denimo, v črni kroniki smo septembra 2012 poročali o mariborskem odvetniku Jovici Tošoviću, ki se je spet znašel na zatožni klopi: »Zgodba sega v leto 2003, ko je hrvaški državljan Božidar Uršić pooblastil odvetnika Tošovića za zastopanje v denacionalizacijskem postopku in za prodajo svoje dediščine. Ker je bil Tošović stoodstotno prepričan o uspehu, mu je Uršić ob podpisu pooblastila za zastopanje in prodajo zemljišč obljubil 35 odstotkov nagrade od kupnine. Odvetniku je zemljišča res uspelo dobiti nazaj, zanje pa je kmalu našel tudi več zainteresiranih kupcev. Med njimi je bil mariborski podjetnik Zoran Šolaja. Tošović vseskozi trdi, da mu je zemljišča ponudil za ceno od 90 (približno 375.000 evrov) do 100 milijonov tedanjih tolarjev (približno 417.000 evrov) in da se je Šolaja s ponudbo strinjal. Po zatrjevanjih nekdanjega odvetnika sta o tem sklenila ustni dogovor, ko pa sta predpogodbo spravila na papir, naj bi se oba strinjala, da bosta kot višino kupnine navedla zgolj 35 milijonov tolarjev. Julija 2004 je Tošović po priporočeni pošti pogodbo prekinil, češ da Šolaja ni izpolnil vseh obveznosti. Mariborski podjetnik je to odločno zanikal in dodal, da je odvetniku kot kupnino za zemljišča izročil celo tri milijone tolarjev več, kot je bilo določeno v predkupni pogodbi. Ker ni postal lastnik zemljišč in je ostal brez denarja, je sprožil civilno tožbo proti lastniku zemlje, vendar z njo na sodišču ni zmagal. Septembra 2008 je namreč sodišče odločilo, da mora Uršić Šolaji vrniti le 18,5 milijona tolarjev, in ne 38 milijonov, kolikor je za vračilo kupnine od Uršića zahteval tožnik. Predpogodbo, sklenjeno med Šolajo in Tošovićem, ki ga je Uršić pooblastil za prodajo svojih zemljišč, je okrožno sodišče v civilnem postopku označilo za nično. Šolaja pa se je odločil sodne mline zavrteti tudi proti Tošoviću, zato ga je kazensko ovadil, iz česar je nastal omenjeni kazenski proces.« Marca 2010 je o Šolaji poročal tudi Večer: »Od letos Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) mlademu podjetniku Zoranu Šolaji plačuje najemnino za spomeniško zavarovano stavbo na vogalu Grajskega trga, v kateri je Mestna hranilnica. Šolaja, ki je pred časom odkupil prostore nekdanjega Kruh-peciva na Grajskem trgu, je nase opozoril tudi z drugimi nepremičninskimi nakupi in poslovnimi potezami.«
Šolaja je znan tudi hrvaški javnosti. Februarja lani je Slobodna Dalmacija objavila članek o obtožnici zaradi malverzacij z zemljiščem na paški Paladinki, in sicer proti direktorju in lastniku Radixa, ustanovljenega na Pagu, zaradi zlorabe položaja v gospodarskem poslovanju in kaznivega dejanja proti varnosti v plačilnem prometu: avgusta 2005 naj bi se Šolaja prek svojega podjetja izognil plačilu davka za nakup zemljišča s površino 210.856 kvadratnih metrov. S prodajalci se je dogovoril, da ga oni prenesejo na podjetje, ustanovljeno prav s tem namenom, potem pa je Paladinka, d. o. o., deleže prenesla na Radix, d. o. o. V Paladinki je bil direktor Šolajev oče Stipo, na katerega so bili preneseni poslovni deleži, transakcije pa niso bile prikazane v poslovnih knjigah in letnih poročilih. Radix je prikazal manjšo davčno osnovo in se tako izognil prikazovanju dobička v vrednosti 2,642.537 kun, za kolikor je bil oškodovan hrvaški državni proračun. Paladinka je v svojih poslovnih knjigah prikazovala vrednost zemljišča kar 12,3 milijona kun, prevaro pa so zavohali opozicijski svetniki pred petimi leti, ko so razpravljali o spremembah v prostorskem načrtu Paga. Takrat je nekdanji pašnik na zahodni obali Paga postal cona turistične gradnje, spremembe pa so bile menda potrebne zaradi opredelitve zaščitenega obalnega pasu, a kot kaže, je šlo le za priročno spremembo namembnosti – Šolaji in nekaterim drugim Pažanom.
Poleti 2011 je Žurnal 24 objavil članek, v katerem je vegradovec Matej Košič omenjal razkošnega Porschejevega terenca cayenne, imenitna oblačila in jahto, zasidrano v Šimunih na Pagu: »Jahta je bila kupljena leta 2008 za 225.000 evrov prek lizinške pogodbe pri celovškem Hypo Leasingu. Ta je tudi lastnik, lizing pa odplačujem kot fizična oseba.« Če upoštevamo podatek z začetka besedila, češ da je Košič aktualni direktor Vegrad-Adrie, katerega soustanovitelj je Šolajev Adria Lux, ni težko povezati, da so na paških parcelah tudi Košičevi interesi oziroma interesi hrvaškega Vegrada. V Vegradovi zagrebški hčerinski družbi Vegrad Blato Jug so še naprej pooblaščene osebe direktorji: Tovšakova, Košič, Vrlja in Zagrebčan Ivica Bilandžić. V zagrebškem Vegradu sta v nadzornem svetu Tovšakova in Matija Blagus, direktor je Košič, stečajni upravitelj pa je Ante Jukić.
Spor med Racmanom in Šolajo
Sicer je Hildin partner Šolaja prijavljen na naslovu Plintovec v Zgornji Kungoti, po telefonskem imeniku sodeč pa je tam tudi Katja Šolaja. Na domačem naslovu je Šolaja registriral istoimensko posredništvo, podjetje Arabica in od leta 1997 Niagara Falls bar. Konec leta 2011 so Finance pisale o Šolajevem Cityju v Mariboru, v besedilu pa navedle: »Investitor v mariborski City III (hotel, garaža in poslovni prostori), družba Mariborska vrata, Zoran Šolaja, je dobil evropski in državni denar, čeprav se mu je minus krepil.« V besedilu je omenjena tudi NKBM, pozneje pa bomo ugotovili, da ta povezava ni naključna: poslovni partner Tovšakove je na Hrvaškem povezan s tamkajšnjim prvim človekom NKBM! Oktobra 2012 je Dnevnik poročal o sporu z lastnikom Koloseja v Mariboru, Sergejem Racmanom, in Šolajo: Racman je Šolaji prekinil pogodbo za diskoteko in restavracijo Samsara, menda zaradi neplačevanja, kar je Šolaja zanikal. Na Hrvaškem je Šolaja avgusta 2004 ustanovil Adria Lux v Zadru in Radix s sedežem na Pagu. Njegov mariborski Imovit je ustanovil reški Adria Lux septembra 2009, Šolaja pa je postal direktor. Po podatkih z Infocityja je Imovit registriran za poslovanje z nepremičninami, nima pa niti enega zaposlenega. Marca 2010 je v reškem Radix Fortisu namesto njega postal direktor Marijan Kovačević iz Lovrana, prokurist pa Mariborčan Damir Walland. Tudi on ima registrirano gostinsko dejavnost in je lastnik lokala Arta 3000 v Celjski ulici v Mariboru, znan je po vzdevku Pele in kot izvajalec pesmi Dolga je noč ter Vse tiste nežnosti.
Šolaja je februarja 2010 postal direktor namesto Tomislava Blagusa v družbi Maslina, ki jo je ustanovil zagrebški Multiconsult, zdaj KBM projekt, hčerinska družba NKBM. Po zdajšnjih podatkih iz trgovskega registra sta solastnika KBM projekt in Šolajev Adria Lux. V poročilu, ki ga je podpisal Šolaja, je navedeno, da je Maslina dobila kratkoročni kredit od povezane družbe Adria Lux v znesku 334.100 kun. Omenjeni Blagus, prvi sodelavec mariborskih bankirjev na Hrvaškem, je bil v Zagrebu prijet v sklopu preiskave o NKBM. Odkritje skupnih poslov med mariborskimi bankirji in Šolaje pa bi morda utegnilo pokazati na poti denarja iz Vegrada ali NKBM: postavlja se namreč vprašanje, s čigavim denarjem je bilo kupljeno zemljišče, vredno več kot 53 milijonov kun, vpisano kot temeljni kapital zagrebške Masline. So to morda sredstva iz dvomljivih transakcij Vegrada, mariborskih bankirjev ali zneski, za katere Šolajo tožijo na Hrvaškem?
