Še svež je verbalni obračun kapetana slovenske rokometne reprezentance Uroša Zormana z anonimnimi avtorji na spletnih forumih, ki so vsevprek popljuvali igro in osmo mesto na svetovnem prvenstvu v Katarju. »To zmago posvečamo foteljašem doma v Sloveniji, ki doma ležijo in vseskozi pametujejo,« je sporočil prek medijev po zmagi proti Makedoniji in uvrstitvi v četrtfinale. Povprečni spremljevalci športa, ki se jim ne da razumeti nikakršne objektivne težave, ovire, primanjkljaja slovenskih športnikov in zato na vse gledajo z nekakšno uravnilovko (npr. ZDA je enako Slovenija), z obvezno pritlehnimi nameni slastno popljuvajo rezultat, ki je zaradi jasno izraženih ambicij športnikov pred tekmovanjem pristal v kategoriji pod pričakovanji.
Športniki, navijači in mediji so ves čas v razhajanju glede cilja, želje, hotenja in realnih pričakovanj pred tekmami. Dejstvo je, da vrhunskemu asu nihče ne more naprtiti toliko bremena, kot si ga lahko sam. Vse drugo je stvar njegove psihološke (ne)stabilnosti. Potrošniško naravnana množica, ki v sodobnem času povsod in ves čas hoče več, še več in največ, kar je sploh možno, se v tem hlastanju po superiornosti – pri kateri sicer sama nima prav nič – v hipu obregne ob športnika, ki mu morda malce spodrsne.
Tako je bilo moč slišati in prebrati jasno izraženo negodovanje, ker Tina Maze na nedavnem svetovnem prvenstvu ni osvojila vseh pet kolajn, ampak se je ustavila »le« pri treh. Kaj bi šele lahko rekli za komentarje ob dogajanju s Petrom Prevcem, ki je bil v soboto kralj kraljev s svetovnim rekordom v poletih, dan pozneje pa je padel na isti letalnici, zato se je za mnoge ekspresno prelevil v kljukca, ki se pač ne zna spopasti s takšnim izzivom. Da te kap!
Veliki pametnjakoviči med navijači so v bistvu razvajenčki, ki jim nikoli ni bilo do tega, da bi vsaj na daljavo preizkusili to, o čemer imajo toliko povedati. Pametnjakoviči se širokoustijo, ker imajo ozke poglede na življenje in šport, ki ga spremljajo. Pametnjakoviči se ne pustijo poučiti.
