LJUBLJANA – Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na predsednika republike Boruta Pahorja naslovil dopis, v katerem daje pobudo za razrešitev informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da je Pirc Musarjeva prekoračila svoje zakonske pristojnosti in obenem posegla v samostojnost Agencije za varstvo konkurence (AVK), ki je opravljala nadzor nad kartelnim dogovarjanjem podjetij Mercator, Spar in Engrotuš.
Ustavno sodišče je sredi oktobra ovrglo zahtevo informacijske pooblaščenke za oceno ustavnosti 29. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence oziroma zahtevo za presojo ustavnosti pooblastila AVK, ki agenciji omogoča tudi zaseg elektronske pošte zaposlenih v podjetjih, kjer agencija opravlja preiskavo omejevanja konkurence, v imenu poslanske skupine SDS piše Tanko. Kot smo poročali, je Pirc Musarjeva proti agenciji sprožila inšpekcijski postopek, ker je AVK leta 2011 pri preiskavi Pro Plusa zasegel elektronsko pošto zaposlenih, to pa po njenem pomeni neupravičen poseg v komunikacijsko zasebnost.
Kaj piše ustavno sodišče
Ustavno sodišče je v obrazložitvi omejilo pristojnosti informacijskega pooblaščenca pri inšpekcijskih postopkih, zato v SDS izpostavljajo, da je v točki 12. sklepa zapisano: »Predlagatelj zato inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za njih pristojni državni organi, ter preverja, ali se v teh postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Ker je v primeru, iz katerega izvira obravnavana zahteva, predlagatelj tako ravnal, je prekoračil svoje zakonske pristojnosti. Zakonskih pristojnosti za tak nadzor glede na navedeno namreč predlagatelj nima. Še več, iz Ustave izhaja, da bi bilo protiustavno, če bi jih imel. Poseganje v posamične, še ne zaključene pravne postopke, mimo hierarhično strukturiranega sistema pravnih sredstev, bi bilo namreč v neskladju z 2. členom Ustave (11. točka obrazložitve tega sklepa).«
V 11. točki sklepa pa še: »/.../ Zaradi vsega navedenega predlagatelj nima zakonskega pooblastila za izvajanje inšpekcijskega nadzora po ZVOP-1 v takih postopkih, ki jih vodijo navedeni organi. Zato tudi nima pooblastila preverjati, kako je Urad (Agencija) opravil določeno preiskavo za namen ugotavljanja kršitev ZPOmK-1. /.../«
Ni razloga, da bi Pirc Musarjeva ostala na funkciji
Tanko je prepričan, da je iz zapisanega »nedvoumno razvidno, da je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar prekoračila svoja pooblastila, svoje zakonske pristojnosti in obenem posegla v samostojnost AVK, ki je opravljal nadzor nad kartelnim dogovarjanjem podjetij Mercator, d. d., Spar, d. o. o., in Engrotuš, d. d.«
Ob tem Tankom spomni še na nedavno pisanje časnikaFinance o podjetjih zakonskega partnerja Pirs Musarjeve, ki naj bi upnikom državi, Kapitalski družbi in drugim delničarjem iz HTG odnesla štiri milijone evrov.
V poslanski skupini SDS so prepričani, da ni več razlogov, da bi Nataša Pirc Musar še naprej opravljala funkcijo informacijske pooblaščenke. »Menimo, da obstajajo vsi formalnopravni pogoji za njeno razrešitev, saj je bila glede na odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije storjena očitna škoda ugledu in delovanju urada Informacijskega pooblaščenca, AVK in tudi podjetjem, ki so bila v postopku nadzora. Nataša Pirc Musar ne uživa več zaupanja, da bo delovala v skladu z ustavo RS in veljavno zakonodajo,« zaključi dopis Pahorju Jože Tanko.
SDS zahteva razrešitev informacijske pooblaščenke Kot Informacijska pooblaščenka ocenjujem, da v ozadju pobude SDS (http://www.sds.si/news/12949) ne gre za pravne, ampak popolnoma drugačne motive. Zavračam očitke, da bi prekoračila zakonske pristojnosti ali posegla v samostojnost Agencije za varstvo konkurence, saj je Pooblaščenec postopek v tem primeru ustavil in ga ni peljal do konca, Agenciji pa tudi ni odredil nikakršnega brisanja podatkov in je ta postopek lahko normalno vodila naprej. Pooblaščenec je postopek prekinil in se obrnil na Ustavno sodišče, ker smo bili tudi sami v dilemi, kako in ali sploh lahko s svojimi pooblastili zavarujemo osebne podatke posameznikov v konkretnem postopku pred Agencijo za varstvo konkurence ali drugim organom, pa tudi ali za poslovno korespondenco veljata varstvo osebnih podatkov in pravica do zasebnosti. Žal na to vprašanje Ustavno sodišče ni odgovorilo. Ob navedbah SDS se tako sprašujem, kako lahko škodi ugledu Informacijskega pooblaščenca nekdo, ki pri tako pomembnih pravnih vprašanjih prekine postopek in za mnenje zaprosi Ustavno sodišče.Kot smo že zapisali, smo ravnali z namenom zavarovati pravice posameznikov, v katerih varstvo osebnih podatkov je posegal AVK z vstopom v predal elektronske pošte. Menimo, da je glede na slovensko ustavo problem pooblastil, ki bi jih lahko imeli pri posegih v komunikacijsko zasebnost inšpekcijski organi, zelo velik, pereč in še vedno nerešen. IP vselej po najboljših močeh deluje v korist varstva pravic posameznikov. Morda nas ljudje kdaj doživljajo kot aktiviste – in v tem pogledu najbrž nismo tipičen državni organ. Vse, kar počnemo, počnemo z željo po učinkovitosti varovanja temeljnih človekovih pravic – seveda v okviru zakonov. Da je bilo v konkretnem primeru v dilemi tudi Ustavno sodišče, je razvidno že iz časa, ki je bil potreben za njihovo odločitev. Če bi bilo na prvi pogled očitno, da IP ne bi smel voditi postopka na tak način, bi ustavno sodišče zahtevo zavrglo v nekaj dneh. Za odločitev so potrebovali leto in pol, potem, ko smo vsi vendarle pričakovali tudi, da se bodo do zadeve opredelili vsebinsko. Vodila nas je velika želja opraviti delo, najbolje kot je mogoče (tako kot v vseh postopkih). Vsi državni organi smo podvrženi možnosti sodne presoje svojih odločitev. Ravno zato tudi instančno odločanje obstaja, zato namreč, da lahko sodišče popravlja napake, ki jih zagrešimo na nižjih stopnjah. Napake se seveda dogajajo, tudi nekateri drugi organi so v želji opraviti svoje delo temeljito deležni naukov s strani sodišč, da so šli predaleč ... (glejte recimo http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/pivovarna-lasko-vrhovno-sodisce-potrdilo-protipravno-ravnanje-urada-za-varstvo-konkurence in http://www.skupaj.si/node/6900)V našem primeru pa smo pa mi svoj postopek prekinili, ravno zato, ker nismo želeli, da napako naredimo). Na koncu je vedno sodna presoja tista, ki jo spoštujemo in tudi to odločitev Ustavnega sodišča bomo.« Glede poslovanja mojega moža pa poudarjam, da moževi posli nimajo nikakršne povezave z mojim delom informacijske pooblaščenke.Nataša Pirc Musar |
