PLAZ

Otroke iz prizidka selili v staro šolo

Objavljeno 31. januar 2013 12.42 | Posodobljeno 31. januar 2013 08.18 | Piše: Špela Ankele

Zemeljski plaz, ki se je začel premikati med novembrskim deževjem, ne miruje.

Pogled na šolo z žabje perspektive razkriva, da plaz ni tako nedolžen (foto: Špela Ankele).

SOVODENJ – O zemeljskem plazu, ki ogroža prizidek k Podružnični šoli Sovodenj, smo podrobneje poročali že konec lanskega leta. Takrat so učiteljice dejale, da se bodo po praznikih vrnile v devet let star prizidek, in hkrati upale, da se bo brežina, na kateri stoji šolsko poslopje, umirila. A to se ni zgodilo, zato so konec minulega tedna iz prizidka v staro šolo najprej preselili kombiniran prvi in drugi razred, v nedeljo pa so razpokane prostore zapustili še vrtičkarji in se tudi oni naselili v staro šolo.

»V četrtek popoldne smo učiteljice, nekaj staršev in hišnik selili učilnico, v kateri poteka kombiniran pouk za učence prvega in drugega razreda. Preselili smo le najnujnejše, torej mize, stole, učbenike, šolske potrebščine učencev in nekaj nizkih omaric – za visoke omare v starih šolskih učilnicah pač ni prostora,« nam je včeraj povedala Milka Burnik, vodja Podružnične šole Sovodenj in hkrati učiteljica najmlajših šoloobveznih otrok iz tega dela Gorenjske, ki se počasi že preveša proti Cerknemu.

Zaradi varnosti priporočili selitev

Kot so sporočili z Občine Gorenja vas - Poljane, se plazenje pobočja pod prizidkom po novem letu še ni ustalilo: »Zaradi obilice deževnih in snežnih padavin tudi v obdobju po novem letu je še vedno zaznati določene premike plazine, ki s svojim drsenjem v določeni meri ogroža varnost in stabilnost prizidka vrtca. Nastale poškodbe na objektu ogrožajo zanesljivost zgradbe in varnost za uporabnike objekta. Navedene premike plazine vsak dan spremljajo geologi in geometri na podlagi izvajanja spremljanja premikov v treh vertikalnih raziskovalnih vrtinah na pobočju plazu in na podlagi višinskih reperjev, ki so locirani na stavbi vrtca in opornega zidu nad novim igriščem. Angažirani so bili strokovnjaki, da pregledajo stavbo vrtca in podajo strokovno mnenje v zvezi z varnostjo in stabilnostjo stavbe zaradi plazu v neposredni bližini stavbe. Od njih smo prejeli poročilo, ki zaradi varnosti priporoča selitev otrok v druge, nadomestne prostore.«

V nedeljo so iz prizidka, na katerem so se po novembrskih obširnih padavinah pojavile razpoke, saj se je hrib pod poslopjem začel premikati, preselili še vrtec, pojasni Milka Burnik: »Stvari iz igralnic so iz prizidka selile vzgojiteljice, pomagala pa sta jim hišnika Brane Novak in Andrej Rezar. Malčke, ki obiskujejo vrtec, smo preselili v večji prostor stare šole, ki smo ga predelili z montažno steno in tako dobili dve igralnici, v predprostor pa smo namestili mize, da otroci tu lahko zdaj ustvarjajo in tudi malicajo.«

Kot rečeno, prizidek, iz katerega so se te dni izselili malčki, ni star niti desetletje, saj so ga slavnostno odprli konec septembra 2003. V njem so sovodenjski otroci, med katerimi jih 86 danes obiskuje tukajšnjo šolo, poleg učilnic in igralnic dobili še telovadnico. Ker je zaradi premikov hriba, na katerem je zgrajen, danes razpokan, so sovodenjski nadobudneži izgubili telovadnico. »Upamo, da bo vreme še naprej zdržalo in da se bomo še naprej lahko sankali na bregu blizu šole. Sicer pa bomo tudi to, da so nekatere učilnice zdaj bolj utesnjene, kot so bile v prizidku, zdržali. Upam, da se bomo – če se bo le našel denar – kmalu lahko vrnili,« je optimistična vodja sovodenjske šole, ki še dodaja, da »učiteljice niso komplicirale, ko so ugotovili, da bo treba prizidek sprazniti. Šoloobvezni otroci so zdaj sicer res nekoliko bolj stisnjeni, a z dobro voljo bomo tudi to premagali.«

Jih tepe napaka, storjena pred desetletji?

Ljudska šola na Sovodnju je bila odprta v šolskem letu 1938/39, šolsko poslopje pa so obnovili leta 1977. V kroniki, del katere je objavljen na spletni strani sovodenjske šole, je daljno leto 1931/31 opisano s petimi besedami: »Huda zima, slaba nosilnost terena.« Kot pove pogled v zgodovino sovodenjskega šolstva, je tistega daljnega medvojnega leta, bilo je 10. februarja, »močno snežilo, pouka ni bilo. Bila je huda zima. Radi nezanesljivosti stavbišča je KŠO na ukaz kraljeve banske uprave pozval univerzitetnega profesorja dr. Hinterlechnerja, ki je ugotovil, da je nosilnost terena dobra samo za leseno stavbo. V delo so dali načrt lesene stavbe za trirazredno šolo. Dr. Hinterlechnerju so morali plačati redne stroške in še honorar 1000 din za vsak, v to svrho zamujeni dan.« Toda namesto lesene stavbe je v poznejših letih na strmem hribčku nad Sovodnjem nastala večnadstropna, zidana ljudska šola, zraven katere so pred slabim desetletjem zgradili še prizidek ...

 

Deli s prijatelji