LJUBLJANA, ŠKOFJA LOKA, GOLNIK – Ali drži, da slovenski zdravniki v zadnjem času (že spet, ja) zdravijo vse več pacientov, pri katerih je bilo povsem nedvoumno ugotovljeno (potrjeno), da so se okužili z gramnegativno bakterijo Bordetella pertussis, da, skratka, prebolevajo, oslovski kašelj? Pa je sočasno celo res, da je tistih, ki so jim zdravniki v zadnjem času zaradi takšne diagnoze predpisali posebno antibiotično kuro, še največ na Gorenjskem? Za odgovore na ti dve in še na nekatera vprašanja smo prosili pristojne na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki naj bi bil na tem področju najbolj kompetentna ustanova v državi oziroma tudi na njegovi območni enoti NIJZ v Kranju.
Ravnatelj je pisno obvestil vse starše
Naj za začetek navedemo dve razmeroma pomenljivi (skrb zbujajoči) anekdoti. Prvič, ko smo zdravnici specializantki, sogovornici iz kranjske območne enote, po telefonu omenili, da je vsaj na prvi pogled razmeroma alarmanten že podatek, da je ravnatelj Gimnazije Škofja Loka, ko je nazadnje izvedel, da je tudi neka dijakinja imela oslovski kašelj, kar vse (!) starše vseh dijakinj in dijakov te gimnazije obvestil, da morajo biti pozorni, ali pri svojih otrocih opazijo katerega od simptomov, značilnih za navedeno nalezljivo bolezen, nam je »duhovito« odvrnila: »To ni nič takšnega, šole nas pač starše obveščajo o marsičem, denimo da bodo priredile prednovoletno zabavo. Iz šole, ki jo obiskuje moj sin, so mi, na primer, sporočili, da bodo imeli razredno skupinsko fotografiranje.« Saj res, morebitni izbruh epidemije oslovskega kašlja je najbrž res mogoče primerjati s skupinskim razrednim fotografiranjem? Tako lahko razmišljajo le zaposleni v državnih sinekurah.
Drugič, ko smo se o primerih oslovskega kašlja, ki so jih v zadnjem obdobju odkrili na Gimanziji Škofja Loka, pogovarjali z ravnateljem te ustanove Jožetom Bogatajem, nam je ta omenil, da je bil presenečen, ko je odkril, da je dijakinja, ki se zadnja zdravila z antibiotiki zaradi te bolezni, bila celo cepljena proti oslovskemu kašlju: »Odgovorili so mi, da je to lahko tudi posledica cepiva, če to ni bilo kakovostno.«
Ravnatelj škofjeloške gimnazije nam je potrdil, da je pri predzadnjem primeru oslovskega kašlja, ki so ga imeli na šoli, dijakom razdelili navodila, kako ravnati v primerih, če posumijo, da bi lahko kdo izmed njih imel to bolezen: »Navodila smo dobili iz območne enote NIJZ v Kranju. Mi smo le dosledno upoštevali njihove nasvete in napotke.« Ko pa je po tistem zbolela še neka dijakinja, je dodal, da je kar vse starše dijakinj in dijakov obvestil, da obstaja povečano tveganje in bi bilo zaželeno, da pozorno opazujejo, ali se pri njihovih otrocih morda pokažejo nekateri bolezenski znaki (smrkanje, suh kašelj in blago povišana telesna temperatura se praviloma pojavijo sedem do deset dni po okužbi, potem sledi hripav glas itn.): »Zelo dosledno smo upoštevali vse napotke kranjske enote NIJZ. Oni vam lahko vse podrobneje pojasnijo. Najbolje bo, da jih pokličete.«
Oslovski
zagotovo ni mačji
Ne, oslovski kašelj ni mačji kašelj. Je zelo nalezljiva bolezen oziroma velja za eno najtežjih otroških bolezni. Mimogrede, v prvih osmih mesecih leta 2003 so zdravniki pri nas odkrili kar 105 primerov oslovskega kašlja. V številnih držav je cepljenje otrok proti oslovskemu kašlju tudi zaradi vsega naštetega obvezno. Pri nas ni. Ne samo, da nadležni oslovski kašelj lahko traja tudi deset in več tednov, za večino otrok, ki ga prebolevajo, zlasti tiste med njimi, ki so mlajši od enega leta, je tako rekoč nujno bolnišnično zdravljenje. Pri dojenčkih pa lahko oslovski kašelj povzroči poškodbe možganov in nazadnje celo smrt. Zaradi te bolezni še vedno vsako leto na svetu umre več kot 60.000 ljudi, večina resda v tako imenovanem tretjem svetu. Še nekaj kaže omeniti: če oslovskega kašlja ne (po)zdravimo, so med njegovimi posledicami lahko poškodbe pljuč in ponavljajoča se vnetja bronhijev.
| So krivi nasprotniki cepljenja? Občasno se, predvsem na spletnih omrežjih, razplamtijo prave male verbalne vojne med tistimi, ki trdijo, da ni dobro, da starši cepijo svoje otroke, denimo s tako imenovanim cepivom DiTePer (proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju), in drugimi, ki opozarjajo na nezaželene posledice tega, da vse več staršev noče cepiti svojih otrok. Druga skupina opozarja, da nam zaradi prvih že grozijo epidemije. Predstavniki prve pa radi omenijo, da je bilo leta 2011 v Sloveniji kar 330 prijav zaradi stranskih in škodljivih učinkov cepljenja. Da se je takrat 19 otrok, ki so jih pred tem cepili z večvalentnimi cepivi, moralo zdraviti celo v bolnišnici. Kakor koli, učinek uspešnega cepljenja najpogosteje preneha že po treh ali kvečjemu petih letih. |
Z Golnika jih niso obvestili
Dobili smo odgovore Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prvič, po podatkih NIJZ naj bi jim letos (do včeraj) prijavili »le 81 zbolelih za oslovskim kašljem, kar je relativno malo v primerjavi s predhodnimi leti«. Drugič, med letošnjimi prijavami naj bi bilo le nekaj sporadičnih primerov oslovskega kašlja, zabeležili pa so šest manjših izbruhov (tri družinske, dva v zdravstvenih ustanovah in enega v neki osnovni šoli). Tretjič, Center za nalezljive bolezni NIJZ (CNB NIJZ) nima nobenih podatkov o zbolelih za oslovskim kašljem med zaposlenimi v Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo na Golniku. Po naših podatkih so tam prav zaradi oslovskega kašlja nekaterim zaposlenim predpisali tudi ustrezne antibiotike. NIJZ poudarja: »Čeprav je precepljenost proti oslovskemu kašlju v Sloveniji relativno visoka, se bolezen vseeno pojavlja v manjših izbruhih, ker imunost po cepljenju (pa tudi po preboleli bolezni) pri nekaterih relativno hitro upade. Visoka precepljenost proti oslovskemu kašlju je pomembna, ker zmanjšuje kroženje povzročitelja v populaciji, posebno v tistih starostnih skupinah, ki so lahko vir okužbe za dojenčke, ki jih ta bolezen najbolj ogroža.« Glede oslovskega kašlja med dijaki škofjeloške gimnazije, vse, kar smo izvedeli o tem, smo jim povedali v telefonskem pogovoru, pa nam niti niso odgovorili.
