Na zahtevo delavcev, da se jim prednostno in v celoti izplačajo vse neizplačane zapadle terjatve, je stečajna upraviteljica Alenka Gril na kratko odgovorila, da to ni v pristojnosti Vegrada.
Ker predvidevajo, da v stečajni masi nikakor ne bo dovolj sredstev za izplačilo vseh zapadlih terjatev, so pozvali državo, da oblikuje sklad, iz katerega bo izigranim delavcem izplačan preostanek denarja, ki ga jim Vegrad dolguje. Zahteva je bila naslovljena na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vlado RS, državni zbor, državni svet, predsednika republike in na poslance, vendar se prav nihče ni odzval nanje. Zato vse naštete, zlasti vlado in ministrstvo, ponovno pozivajo k oblikovanju omenjenega sklada. Država je namreč neposredno odgovorna, da so bili delavci izigrani, saj pristojni državni organi niso ukrepali ob očitnih kršitvah Zakona o delovnih razmerjih. Po njihovem mnenju mora država svojo odgovornost tudi prevzeti.
Stečajna upraviteljica se načeloma strinja s predlogom stavkajočih delavcev, da se v primeru, če bodo dobili v celoti poplačane vse zapadle terjatve, neplačane najemnine odtegnejo od izplačanega zneska, vendar še iščejo način izvedbe te zahteve.
»Ponovno pa poudarjamo, da na pobota nikakor ne bomo sprejeli v primeru zgolj delnega poplačila terjatev, saj bi se sicer lahko zgodilo, da bi delavcem, ki so dolga leta trdo delali, v primeru premajhne stečajne mase izplačali zelo malo oziroma nič.«
Vztrajajo tudi pri zahtevi, da Vegrad delavskih domov ne proda, dokler v njih stanujoči delavci ne dobijo v celoti izplačanih vseh zapadlih terjatev. Do novega lastnika namreč ne bi imeli terjatev, zato bi jih lahko predčasno izselil. Stečajna upraviteljica je obljubila, da bo to zahtevo uvrstila na prvo naslednjo sejo upniškega odbora z zaprosilom, da se upniški odbor o zahtevi izjasni. Zato je tudi predlagala, da bi zahtevani sestanek z delavci sklicali takrat, ko bo znano stališče upniškega odbora. Nevidni delavci sveta se s predlogom strinjajo.
Na konferenci so se dotaknili tudi sestave Vegradovega upniškega odbora. Ugotavljajo namreč, da je v njem nekaj velikih, vplivnih firm, kot so Merkur, Lafarge cement in NLB, medtem ko delavcev v upniškem odboru ne zastopa nihče, čeprav zaposleni v propadlem Vegradu predstavljajo približno tri četrtine vseh upnikov. Zato predlagajo, da se v upniški odbor vključi tudi predstavnika delavcev, da bo v stečajnih postopkih zastopal njihove interese.
