LJUBLJANA – Ekstremno visoke temperature nas v najboljšem primeru malce upočasnijo v našem vsakodnevnem tempu, v najslabšem pa so lahko tudi usodne. Vročina – tam do 36 stopinj Celzija – se bo po napovedih vremenoslovcev nadaljevala vsaj še do konca tega tedna (na sosednjem Hrvaškem so napovedujejo, da bo vročinskega vala konec šele 11. septembra).
Mi pa smo preverili, kako v obdobju ekstremnih temperatur napotke za ravnanje v vročini, ki jih je v teh dneh objavil republiški inštitut za varovanje zdravja (IVZ), upoštevamo prebivalci.
Vsak dan nekaj ljudi potrebuje strokovno pomoč
Poklicali smo urgentni blok ljubljanskega UKC, kjer nam je mag. Renata Rajapakse, dr. med. spec., povedala, da so v ambulantah SNMP (splošne nujne medicinske pomoči) »res obravnavali skoraj vsak dan nekaj ljudi, ki so potrebovali našo pomoč zaradi težav, povezanih z vročino. Ni šlo za hujšo prizadetost, ampak za slabo počutje, oslabelost in omotico, povezano z dehidracijo. Nekajkrat smo morali intervenirati tudi na terenu zaradi kolapsa zaradi padca krvnega tlaka ob dehidraciji in razširitvi krvnih žil zaradi vročine.«
Pomagajte si sami in pijte dovolj tekočine
V večini primerov si lahko ljudje pomagajo sami, tako da pijejo dovolj tekočine. Piti je potrebno toliko, da zagotovimo redno izločanje urina, ki mora biti bister in svetle barve.
O smrtnih primerih, ki bi jih pripisali vročini, je težko govoriti, pravi dr. Rajapaksejeva. »Ne vem, da bi bil registriran kakšen smrtni primer, povezan z veliko vročino. Je pa možno, da zaradi visokih temperatur pride do hudega poslabšanja pri kroničnih pacientih, kar teoretično lahko pripelje tudi do smrtnega izida. Vprašanje pa je, ali se takšni primeri pripišejo visoki vročini.«
Zanimalo nas je, ali je v napotkih IVZ podatek, na katerega je treba še posebno opozoriti. »Zlasti pazljivi morajo biti starejši, kronični bolniki predvsem srčno-žilnega sistema, majhni otroci in pa ljudje, ki delajo na prostem.«
Za boljšo primerjavo navedimo številke: na oddelku dnevno obravnavajo 100 do 110 pacientov, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa 200 ali celo več pacientov.
Za kronične bolnike večji problem nepripravljenost na vročino
Poklicali smo na ljubljansko internistično prvo pomoč (IPP) Interne klinike UKCL, kjer nam je dr. Hugon Možina povedal, da v teh dneh niso zabeležili bistveno višjega obiska bolnikov, je pa šlo v večini primerov za kronične bolnike. V povprečju dnevno obravnavajo 60 do 70 ljudi.
Kot opaža dr. Možina, je za bolnike večji problem kot tovrstni napovedani in pričakovani vročinski valovi začetek poletja, saj visoke temperature ljudi presenetijo in organizem še ni navajen na vročino. Temu in dejstvu, da so očitno ljudje dobro seznanjeni z omejitvami glede gibanja v tako vročih dnevih in napotki, kako naj se prehranjujejo in koliko tekočine popijejo, gre potemtakem pripisati, da bistveno višjega obiska v teh dneh niso zabeležili.
* Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, po možnosti vode), odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), ga vprašajte, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.
* Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajte zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.
* Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, če delate zunaj, če ste fizično zelo dejavni in se zelo potite.
* Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja so klimatske naprave. Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.
* Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo.
* Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila svetlejših barv. Zaščitite se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo in z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več (UVB-zaščita) ter z ustrezno zaščito pred UVA-žarki.
* NIKOLI ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
* Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.
* Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljate s potenjem.
* Nekateri ljudje so zdravstveno bolj ogroženi. Bodite zlasti pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih in pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom.
* Bodite pozorni na kakovost hrane, ki jo uživate. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijte.
* V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi pokličite zdravniško pomoč.
