Vršaci in višje ležeči predeli imajo tudi praznično obarvano naravo, odeto v snežno odejo. Za ta čas je v visokogorju stanje snežne odeje obilno. Kredarica ima z več kot tremi metri snega rekordno višino za sredino decembra. Običajna debelina za to obdobje je 130 cm.
Gladine ojezerjenih polj Notranjskega in Dolenjskega krasa se postopno zmanjšujejo, obseg poplavljenih površin na Ljubljanskem barju se postopno krči.
Bo božič bel?
Božiček se bo po slovenskih nižinah težko prebijal s sanmi. Analiza meteoroloških podatkov Arsa za obdobje 1981–2010 kaže, da je več kot 50-odstotna verjetnost za bel božič le v območjih nad 500 metri nadmorske višine. Največja verjetnost je v alpskih dolinah, kjer odjuga, kakršni smo bili priča tudi letos, ni tako občutna kot drugje. Po večini nižinskih delov države, tudi v prestolnici, bo božič znova brez snega že enajsto leto zapored. Napoved kažejo na delno jasno in suho vreme, občasno bo nad nami tudi več oblačnosti.
Reki o božiču Kakršno vreme na božični dan, tako bo še leto dan. |
Po nižinah se bo marsikje zadrževala megla ali nizka oblačnost. Od nedelje bo v zahodni polovici države oblačno, več jasnine bo na vzhodu. Mraz v nižinah bo nekoliko popustil šele po božiču. Topleje bo.
Sadno drevje miruje
Fiziološko ali globoko zimsko mirovanje je obdobje v začetku zime, najpogosteje novembra in decembra, ko odpade listje. Les sadnega drevja dozori in rezervne hranilne snovi so nakopičene. V tem obdobju v rastlinah ne moremo sprožiti vegetacije, tudi če zagotovimo rastlini ugodne razmere za rast. S fiziološkega stališča je to obdobje najpomembnejše, ker daje osnovo za normalno rast in razvoj drevesa v naslednjem vegetacijskem obdobju. V obdobju globokega zimskega mirovanja so drevesa odporna proti mrazu in prenesejo tudi do –40 °C.
Agrometeorološki slovarček Veter je pojav, pri katerem se premikajo zračne gmote iz središča visokega zračnega tlaka v smeri središča nizkega. Večja ko je razlika zračnega tlaka med omenjenima središčema, močnejši je veter. Glavni značilnosti vetra sta smer in jakost. Smer se meri v stopinjah, in sicer od kod piha. Na primer burja je SV veter, kar pomeni, da piha iz severovzhoda. Stanje nekaterih elementov vremena na podlagi hitrosti se določa po Beaufortovi lestvici, ki ima 12 stopenj; od brezvetrja do orkana (0–32,7 m/s). Moč je odvisna od hitrosti, ki se meri v m/s, km/h ali vozlih. |
Božično drevo
Zadnji vetrolom je znova povzročil veliko škodo v gozdovih. Največje poškodbe so nastale na Kočevskem ter na Koroškem, škoda je velika tudi na Zgornjem Gorenjskem ter na območju občin Jezersko, Logatec, Idrija, Cerknica in Postojna.
Poškodbe so tudi v drugih predelih Slovenije, najmanj v gozdovih na vzhodu države. Veter je prevračal večinoma smreke, tudi jelke in listavce.
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije morata biti posek poškodovanih iglavcev ter izvoz lesa iz gozda v lupljenje ali predelavo opravljena najpozneje do sredine maja 2018, da se prepreči dodatna škoda zaradi namnožitve podlubnikov na poškodovanem drevju. Pomagajmo gozdovom in namesto umetnih božičnih dreves vzgojimo smreko v loncu ter jo nato podarimo lastniku gozda, če ga sami nimamo. Okraske naredimo iz lesa.
Sprva bo precej jasno, po nekaterih nižinah bo megla ali nizka oblačnost. Čez dan se bo oblačnost povečala, manj oblačno bo v zahodnih krajih. Najnižje jutranje temperature bodo od –8 do –3, v alpskih dolinah ter ponekod na Notranjskem pod –10, najvišje dnevne od –1 do 5, na Primorskem do 9 °C. ObetiV petek in soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Ponekod po nižinah se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost.Vremenska slikaNad večjim delom srednje in zahodne Evrope je območje visokega zračnega tlaka. Od severa bo nad naše kraje prehodno dotekal bolj vlažen zrak. V krajih vzhodno od nas bo pretežno oblačno. Drugod se bo čez dan od severa delno zjasnilo. V Kvarnerju bo zapihala šibka do zmerna burja. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost. Bolj oblačno bo v krajih vzhodno od nas. |
