Nuklearka

Slovenijo je zadnje tedne kar nekajkrat streslo. Tako in drugače. Vključno s pravimi potresi, ki so najbolj zamajali Dolenjsko in Posavje. Prav tam, kjer stoji naša edina jedrska elektrarna. Črno na belem je zgrajena na zamolčani tektonski prelomnici. A takšni so bili pač takrat časi. Na ukaz, zlasti politični, se je dalo storiti vse. Tudi iz papirjev zbrisati realne potresne grožnje in primerno spremeniti geološko sestavo tal. A potres ni edina grožnja krški nuklearki. Vse bolj to postaja terorizem, danes upodobljen v islamskih skrajnežih. Ne bom omenjal krvavega Pariza, spominjam se poldrugo desetletje oddaljenega 11. septembra in sesutja znamenitih newyorških dvojčkov. Oblast nam je tedaj zatrjevala, da se kaj takega v deželici pod Alpami niti slučajno ne more zgoditi. Zagotovilo je ciljalo na našo največjo potencialno strateško tarčo, torej nuklearko. Ki da je bila zgrajena tako, da bo kos vsem še tako srhljivim metodam sodobnega terorizma. Ali res? Po dvome ni potrebno daleč. Že v novi državi spočeto Končno varnostno poročilo NEK, narejeno po ameriških standardih in predpisih, je nedvoumno: »Zgradbe niso projektirane za učinke vodenih izstrelkov in letal.« A to je le eno od razkritij. Nič manj šokantno ni spoznanje, da so gradbena dela zavoljo ogromnih zamud potekala domala hkratno s projektiranjem. Risalo se je sproti, prilagajalo pa trenutnim potrebam in razmeram. Temu primerne so bile zmote; namesto predvidenih 80.000 kubikov izkopanega materiala se ga je denimo nabralo dvakrat več, natanko 165.000 kubikov. Pod roko se je nabavljalo betonsko železo, saj ga rajnka Juga ni imela. Delavci so bili nezadovoljni, »temu primerna slabša je bila kakovost opravljenih del«, je v dokumentarni knjigi Ključ za nuklearko zapisal njen avtor Silvo Mavsar. Celo takratni direktor nuklearke v izgradnji Janez Dular je v svojem poročilu priznal, kako »sta organizacija in produktivnost dela pod pričakovano ravnijo«, roki gradnje pa da so bili vsaj petkrat spremenjeni in brez ustrezne dokumentacije.

Ne vem, komu ali čemu služi slepljenje, kako varna je krška nuklearka. Ko pa se je skrbneje, bolj organizirano in nadzorovano gradila sleherna stanovanjska hiša na Krškem polju; izjema je kajpak romsko naselje Kerinov Grm. Teh dejstev žal ni moč spremeniti. Je pa moč pripraviti vsaj približno učinkovit scenarij v primeru nenadejanega. Kajti nesreča – kakršna koli že – vselej udari nenapovedano.