NOVO MESTO – Brez mostov ne gre. Za sabo se jih ruši le v vojni, pravi stara ljudska modrost, na območju Slovenije pa se gradijo že precej dlje, kot bi si kdo mislil. Prvi so namreč skupaj dajali lesene prehode mostiščarji na Ljubljanskem barju, razmah je mostogradnja doživela v času Rimljanov ter pozneje v srednjem veku.
Brez mostov seveda ne gre niti danes. Pomembni so vsaj tako kot včasih. Niti v Novem mestu ni nič drugače. »Ta novi most pomeni, da je krize konec. Most vedno povezuje in spaja, zdaj lahko normalno delujemo, se družimo in vozimo otroke v šolo,« navdušeno o prenovljenem bršljinskem mostu pove Slobodan Milenković, v Novem mestu znan kot Gedžo s svojimi specialitetami z žara. V Bršljinu, delu Novega mesta, so v dobrega pol leta prenovili most, ki je kar sam klical po adaptaciji. Ta se je zavlekla, tudi zavoljo tega, ker je Mestna občina Novo mesto zamujala s poplačili izvajalcev.
Sprva je bilo načrtovano, da bodo dela končana do 20. aprila, a so trajala več kot dva meseca dlje, začela pa so se decembra lani, ko so most zaprli, promet pa preusmerili skozi Bučno vas. »Nisem pričakoval, da se bo zavleklo. A kot sem rekel – pomembno je, da je mimo. Vsak dan smo imeli med 30 in 35 odstotki manj prometa,« nadaljuje priznani gostinec, ki iz tega ne dela drame. Prepričan je, da se bodo v pol leta vrnile tudi vse stranke, ki so pri njem rade razvajale želodčke. Delavci, ki so obnavljali most, niso jedli pri Gedžotu: »Če so hoteli kaj privarčevati za svoje družine v BiH, so raje pojedli kak sendvič. Taka je pač gospodarska situacija.«
Gedžo je v Slovenijo prišel leta 1981 iz srbskega Kruševca na služenje vojaškega roka, v Novem mestu pa se je zaljubil v Štefanijo (imata sina in hčerko) in začel obrt, sprva trgovino, potem gostinstvo. V svoji gostilni ob cesti je zdaj v nekaj dneh opazil, da je most postal nadvse nevaren. »Most je širši in večji, zato ljudje vozijo precej hitreje. To pa ni dobro,« pravi Gedžo, ki je jasen: »Morali bi narediti cono, kjer bi bil promet omejen na 30km/h.«
Nepregledni prehod za pešce
»Most je bil poprej nevaren, imel je dotrajano kovinsko konstrukcijo, zdaj pa ima močno stabilno betonsko konstrukcijo,« sprva upravičeno pohvali obnovljeno lokacijo Blagoja Angelovski, ki je gradil mostove tudi v Ljubljani, najbolj pa je ponosen na tistega, ki povezuje Šmarje - Sap in Ljubljano. Dve leti so ga sestavljali in gradili. Kot Gedžo pa tudi Blagoja opozarja, da je malce ponesrečeno zarisan prehod za pešce, ki je za voznike, ki prihajajo iz centra Novega mesta, slabo viden, to pa kar samo kliče po nesreči. »Prehod bi bilo treba premestiti višje in dodati cono 30, potem bi bila zagotovljena popolna varnost,« ponudi praktično rešitev.
»Na Policijski upravi Novo mesto od odprtja novega mostu na tem območju nismo obravnavali prometnih nesreč,« povedo na Policijski upravi Novo mesto in dodajo, da bodo še naprej budno bdeli nad lokacijo: »Policisti bodo tako kot na vseh drugih cestah spremljali varnostne razmere in v primeru ugotovljenih kršitev zoper kršitelje dosledno ukrepali.«
Na Mestni občini Novo mesto so lahko upravičeno ponosni na most, ki je sije v novi podobi. O problematiki (ne)varnosti na novi lokaciji še niso bili obveščeni. »O tem odloča pristojni občinski urad (Urad za gospodarske javne službe, okolje in promet) na pobudo posameznika, skupine posameznikov, krajevne skupnosti,« pojasni Judita Pirc iz službe za odnose z javnostmi. Drugače povedano – v Bršljinu bodo morali skupaj stopiti in pripraviti utemeljeno pobudo za občino, ki bo predlog obravnavala. Na tem mestu pa si želimo lahko le, da ne bo prepozno. Da se ne bo na novem mostu prej krivila pločevina ali pa da bo zaradi preobjestne vožnje na tem koncu Novega mesta ugasnilo življenje. Takrat bo prepozno.
