Nova ambulanta za ljudi brez denarja in zdravja

KRANJ – Po Ljubljani, Kopru, Novi Gorici in Mariboru je tudi gorenjska metropola dobila ambulanto pro bono. Poimenovali so jo po legendarnem kranjskem zdravniku Božidarju Fajdigi (1887–1966). Čeprav so sprva razmišljali, da bi jo odprli v nekdanjem vrtcu, so jo nazadnje uredili v neposredni bližini kranjskega zdravstvenega doma, tam, kjer je imela nekdaj prostore ambulanta za zdravljenje odvisnosti. Po nekaterih ocenah živi danes v Kranju in okolici tisoč oseb v socialni stiski brez urejenega zdravstvenega zavarovanja.

Prostovoljnemu delu v ambulanti so se že priključili nekateri upokojeni kranjski zdravniki. Med njimi je tudi Peter Štular, ki je dolga leta vodil kranjski zdravstveni dom. Povedal je: »Kot zdravnik splošne medicine sem delal 43 let. Tudi v pokoju ohranjam veselje do dela, in ker bi rad še kaj dobrega storil za občane, sem se odločil, da se kot zdravnik prostovoljec pridružim delu v Fajdigovi ambulanti.« Dodal je, da so se na odprtje ambulante, prve takšne na Gorenjskem, pripravili tudi tako, da so obiskali druge, ki že delujejo po Sloveniji.

Poleg upokojenega zdravnika Petra Štularja bosta v ambulanti, ki bo odprta ob torkih popoldne, delali še dve upokojeni zdravnici splošne medicine, Ana Teran in Nevenka Perčič Milakovič. »Upam, da bodo ljudje sprejeli to ambulanto in prišli, ko bodo potrebovali pomoč. Veliko kolegov meni, da te ambulante v Kranju ne potrebujemo. Jaz mislim, da jo,« je dejala zdravnica Ana Teran. Njena kolegica Nevenka Perčič Milakovič pa je dodala: »Tudi jaz poznam ljudi, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja. Stiske obstajajo. Upam, da bomo v ambulanti lahko naredili kaj dobrega. Zato sem tukaj.«

Ekipi se je pridružila tudi Anita Obad, medicinska sestra mlajše generacije: »Težko grem mimo človeka, ki potrebuje pomoč. Tu pa lahko pomagam tako, da v delo vložim svoj prosti čas in strokovno znanje. Še vedno obstajamo ljudje, ki želimo nekomu pomagati, ne da bi kar koli pričakovali v zameno. Upam, da bodo ljudje prišli v ambulanto, če bodo potrebovali pomoč.«

Polne police zdravil

V obsežen projekt, o katerem se je v Kranju razmišljalo že nekaj let, pospešeno pa so se na odprtje pripravljali zadnjih nekaj mesecev, se je poleg občine vključilo Osnovno zdravstvo Gorenjske, ki je prostore prepustilo v brezplačni najem in bo tudi krilo vse stroške delovanja ambulante. Z laboratorijskimi in specialističnimi preiskavami bodo na pomoč priskočili v kranjskem zdravstvenem domu. V Kranju so ustanovili Društvo Fajdigova ambulanta, ki ga vodi direktor kranjske gasilske službe Tomaž Krišelj. Mimogrede: v delovanje ambulante se je vključil tudi njegov sin Tadej, zdravstveni tehnik.

Ob včerajšnjem slovesnem odprtju Fajdigove ambulante smo pokukali na police z zdravili, kjer je bilo videti pester spekter tablet, krem in drugih zdravil. »Doslej smo zdravila s še veljavnim rokom uporabe, ki so nam jih prinesli Kranjčani, posredovali v ljubljansko ambulanto pro bono. Zadnjega pol leta, ko se je Kranj pospešeno pripravljal na odprtje takšne ambulante, pa smo zdravila shranili in jih posredovali v Fajdigovo ambulanto,« je pojasnila Liljana Gantar Žura, direktorica kranjskega zdravstvenega doma.

Da Gorenjci doma hranijo veliko zdravil, ki jih ne potrebujejo, pa so konec minulega leta dokazali tudi v Medgeneracijskem centru Kranj, ki deluje v sklopu tukajšnje ljudske univerze. »Novembra, ko je bil teden trajnostnega razvoja, smo zbirali zdravila za Fajdigovo ambulanto. Z njimi smo napolnili več večjih škatel,« je pojasnila Mateja Šmid, direktorica Ljudske univerze Kranj.

Če je v preteklosti veljalo, da zdravstvenega zavarovanja nimajo predvsem brezdomci, je danes ta slika drugačna. Zdaj je med tistimi, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, mnogo samostojnih podjetnikov, ki so se znašli na robu preživetja, in tudi takšnih, ki jih je na rob družbe pripeljal splet okoliščin in napačnih odločitev. Eno takšnih nesrečnih zgodb so predstavili ob odprtju Fajdigove ambulante.

Takole so zapisali o Gorenjki, ki bo seveda ostala v anonimnosti: »Triintridesetletna Ana se je že zelo mlada zaposlila v gostinstvu. Po nekaj letih je spoznala moškega, podjetnika, ki ji je obljubljal lepo prihodnost in jo prepričal, da je zanj najela kredit. Partnerjevo podjetje je propadlo, potem jo je zapustil, njej pa je ostal dolg na banki. In da bi bilo vse skupaj še huje, je dva meseca pozneje izgubila službo. Nekaj mesecev se je trudila najti drugo. Ker je ni našla, je zbolela za hudo depresijo. Ostala je brez denarja in zdravja. Prijavila je osebni stečaj.« Ko je Ana nekajkrat zelo zbolela, je »raje ostala doma, saj se je zavedala, da računa ne more plačati. Novice, da bodo v Kranju odprli pro bono ambulanto, se je zelo razveselila.«