Leto je naokoli in jeklenega konjička je bilo spet treba zapeljati na tehničnega. Ker imam pred tem tudi redni servis, sem pričakoval, da bo letni pregled avtomobila rutina z običajnim škripanjem denarnice na koncu. Izšlo se je po pričakovanjih, a z lepotno napako.
Izkazalo se je, da je kompletu za prvo pomoč že pred petimi leti pretekel rok trajanja. Ne vem sicer, kako lahko zob časa pride do živega nepredušno zapakiranim povojem, jeklenim škarjam in reševalni astrofoliji, ampak vseeno sem raje poslušal nasvet strokovnjaka in nabavil nov paket. Plačal sem slabih šest evrov, za prestaro prvo pomoč pa bi lahko fasal kazen 100 evrov. Če bi me policisti ustavili in pregledali. Pa me niso – še nikoli, odkar sem pred dvajsetimi leti kot stara kljuka končno postal mladi voznik.
Tako kot najbrž niso še nikoli ustavili audija A7 oziroma 21-letnega voznika, ki je v ponedeljek zvečer na Celovški v Ljubljani prihrumel skozi rdečo in na prehodu ubil nič hudega slutečo 20-letno kolesarko. Nikjer ne piše, da se take tragedije ne bi dogajale, če bi se med nadzorom prometa načrtno lotili mularije v zanje prehitrih in tudi očitno predragih makinah, brez haska pa kontrola zagotovo ne bi bila. Stavim, da bi iz prenekatere pregrešno drage mrcine z golobradcem za volanom padel okostnjak (približno tako kot so zadnjič na Dolenjskem iz črnega audija Q7 – tega ni vozil mulo in tudi audi ni nič kriv! – poskakali sami domnevni socialni problemi in pretepli dva moška).
Koliko slovenskih dvajsetletnikov pa si lahko privošči audija A7, ki pri nas stane tam od 57 do 160 tisočakov, odvisno od tipa in opreme. In koliko slovenskih fotrov da svojemu otroku na začetku šoferske poti tako drago igračko, ki pod pretežkimi stopali še prehitro postane smrtonosna? Seveda kar nekaj mladih mastno služi že od svoje polnoletnosti, ampak taki pametnjakoviči najbrž ne bi dirkali skozi rdečo po najbolj prometni ljubljanski cesti.
Včasih si zaželim, da bi spet postali policijska država.
