LJUBLJANA – Vlada se sestaja in razpravlja o ukrepih, ki bi preprečili krizo ob novem dotoku migrantov in beguncev, ki se napoveduje v naslednjih dneh. Na današnji seji naj bi razpravljali tudi o postavitvi žičnate ograde na schengenski meji, a dokončne odločitve uradno še ni razglasila. Naj spomnimo: že pred tednom dni je premier Miro Cerar obljubljal odločitev v roku nekaj dni, odločitve pa še ni
. Odločitev o postavitvi ograde pa je, če sklepamo iz skopega sporočila vlade, prestavljena še za nekaj dni.
Po neuradnih informacijah je politična odločitev o postavitvi žičnate ograje danes padla, so poročali v oddaji Odmevi na RTV Slovenija. Jutri okoli poldneva naj bi jo javno razglasil premier Cerar. Po prav tako neuradnih informacijah naj bi bilo najbolj kritično območje državne meje med Dobovo in Zavrčem. Nov val beguncev se je po poročanju tujih medijev po koncu stavke grških ladjarjev znova okrepil.
Skopo uradno sporočilo
Odločitev vlade o postavitvi ograje bo znana jutri, to pa je vlada zapisala v uradnem sporočilu po koncu seje. Vlada se je na seji seznanila z aktualnimi informacijami o pričakovanem povečanem pritoku beguncev oziroma migrantov po t. i. balkanski poti ter hkratni možnosti, da bosta Nemčija in Avstrija začeli ožiti njihovo sprejemanje. Na podlagi teh informacij je vlada ocenila, da obstaja resna verjetnost, da se bo Slovenija v kratkem morala soočiti z težko obvladljivim številom beguncev oziroma migrantov, kar lahko vodi v humanitarno izjemno zaostrene razmere, so po seji sporočili iz vlade. Še toliko težje posledice lahko nastopijo v prihajajočem zimskem času in ob omejenih kapacitetah, ki jih lahko v Slovenji ponudimo za ustrezno zavetišče ljudem na poti.
»V svoji odgovornosti za življenja ljudi in nemoteno delovanje države je Vlada RS na današnji seji pripravila dodatne nujne ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov, vključno s potrebnimi ukrepi za varovanje schengenske meje. Ti ukrepi se bodo po potrebi začeli izvajati v naslednjih dneh.«
Slovenija je najmanjša država na balkanski migracijski poti in s tem primerno omejenimi zmožnostmi, tako glede učinkovitosti nadzora državne meje kot tudi glede oskrbe migrantov. V Slovenijo je od 16. oktobra 2015 do danes do 18. ure vstopilo 167.505 migrantov. V povprečju jih je dnevno v Slovenijo prišlo skoraj 7000, največji pritisk pa je bil v dneh okoli 21. oktobra, ko je v državo iz Hrvaške prišlo skoraj 13 tisoč ljudi v enem dnevu, je danes spomnila vlada.
»Razmere so bile izjemno zahtevne, tako zaradi števila ljudi, ki so dnevno prihajali v našo državo, kot tudi zaradi razpršenosti njihovega vstopanja na slovensko-hrvaški meji, vendar je Slovenija ne glede na vse okoliščine situacijo obvladala. Migrantom, ki prehajajo državo, Slovenija zagotavlja osnovno humanitarno oskrbo, kar pomeni zdravstveno oskrbo, začasno namestitev v sprejemnih in nastanitvenih centrih ter prehrano. Vsa prizadevanja in napori v zadnjem času so usmerjeni v zagotovitev ustreznih namestitvenih kapacitet v zidanih objektih in z ogrevanjem, ki so primerne za zimske razmere,« so še sporočili iz vlade.
120 kilometrov ograje že v Sloveniji
Pop TV je v oddaji 24 ur poročal, da naj bi v Slovenijo neuradno že prispelo 120 kilometrov žičnate ograje, ki jo je Slovenija kupila na Madžarskem, ker je bila na Poljskem čakalna vrsta predloga. Pristojni naj bi že pridobivali soglasja lastnikov zemljišč za njeno postavitev.
BRUSELJ – EU načrtuje vzpostavitev središč za obravnavo beguncev vzdolž balkanske migracijske poti, tudi v državah zahodnega Balkana, je danes v Bruslju povedal luksemburški minister za migracije Jean Asselborn, ki je vodil izredno zasedanje notranjih ministrov o begunski krizi. Koncept je sicer treba še podrobneje opredeliti, a ta središča naj bi po Asselbornovih besedah vzpostavili vzdolž celotne zahodnobalkanske migracijske poti za registracijo in identifikacijo prebežnikov. »Vedeti moramo, kdo trka na naša vrata,« je poudaril Luksemburžan. Notranji ministri so se sicer danes zavezali k doslednemu izvajanju doslej sprejetih odločitev. Izredno zasedanje je bilo zlasti prehodnega značaja, most med oktobrskim mini vrhom EU in zahodnega Balkana ter neformalnim vrhom EU ta teden v Valletti. Slovenija bo bolj zmogljiva Notranji ministri so se zavzeli za znatno krepitev prizadevanj za znatno povečanje sprejemnih zmogljivosti. V Sloveniji je sprejemnih zmogljivosti 7000, zavezala pa se je k zagotovitvi še dodatnih 2000. Ministri so se zavezali tudi k pospešitvi vzpostavljanja središč za obravnavo beguncev, imenovanih hotspots, v Italiji in Grčiji, tako da bodo v celoti delovali do konca novembra, kot je bilo dogovorjeno. Ob tem so se zavzeli tudi za preučitev koncepta središč za obravnavo beguncev vzdolž zahodnobalkanske migracijske poti, o katerih je govoril Asselborn. Gre za središča za obravnavo beguncev v državah, kjer se ne izvaja pristop hotspot z namenom zagotoviti dostop do mednarodne zaščite oziroma vrnitve nezakonitih migrantov, piše v sklepih. Ministri so pozvali tudi, naj vse članice prispevajo k pospešitvi izvajanja načrta premestitve beguncev znotraj Unije. Članice naj bi do 16. novembra sporočile zmogljivosti za premestitev ter imenovale osebi za zvezo z Italijo in Grčijo. Od predvidenih 160.000 premestitev je bilo doslej izvedenih le 118 iz Italije in 30 iz Grčije, je povedala slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Ministri so se zavezali tudi k bistvenemu izboljšanju izvajanja postopkov vračanja nezakonitih migrantov. |
