LJUBLJANA – Leto 2013 na slovenskem nepremičninskem trgu ni prineslo obrata padajočega trenda prometa in cen, ki se je vzpostavili že leta 2010, saj se je zniževanje cen stanovanjskih nepremičnin le še stopnjevalo, ugotavlja Geodetska uprava RS (Gurs) v danes objavljenem poročilu. Od začetka njihovega sistematičnega spremljanja v letu 2007 so že drugo leto zapored dosegle rekordno nizke ravni. Promet z nepremičninami je v preteklem letu občutno upadel. »Glede na evidentirani obseg prometa ob koncu leta ni bilo več dvoma o ponovni krizi nepremičninskega trga,« pravijo na Gursu in dodajajo, da je vprašanje le, ali bo ta dosegla svoje drugo dno že v letu 2014.
Vir: Gurs
Zaradi odsotnosti oziroma nedokončanosti večjih nepremičninskih projektov je bil dotok novih stanovanj na trg še naprej skromen. Kot kaže, pa se je v danih razmerah ponudba na primarnem trgu že prilagodila povpraševanju, saj manjši investitorji očitno zadostijo trenutnemu povpraševanju po novogradnjah.
Pomemben premik se je lani zgodil na področju ponudbe stanovanj iz v preteklih letih nasedlih projektov, ki so večinoma v rokah bank upnic. Ko je postalo jasno, da taka, sicer prvič vseljiva stanovanja nikakor niso konkurenčna novim stanovanjem, kar se je izkazalo tudi pri neuspešnih javnih prodajah, kjer so se izklicne cene izkazale za previsoke, so ponudniki v zadnjih dveh letih začeli krepko nižati cene. »Posledica je bil povečan interes potencialnih kupcev in povečevanje prodaje, ki je končno vodilo k postopnemu zmanjševanju zalog takih stanovanj. Nato pa so bile, z začetkom prenosa nepremičnega premoženja bank upnic na DUTB, razprodaje stanovanj iz nasedlih projektov tako rekoč zaustavljene. Kaj se bo zgodilo z zalogami stanovanj v tem segmentu primarnega trga, je torej v največji meri odvisno od DUTB. Zanimivo bo videti, kakšna bo dinamika odprodaje teh stanovanj in po kakšnih cenah bodo prodana ter v kakšni meri, če sploh, bo to vplivalo na slovenski nepremičninski trg,« je zapisal Gurs.
Cene stanovanjskih nepremičnin so od začetka njihovega sistematičnega spremljanja v letu 2007 že drugo leto zapored dosegle rekordno nizke ravni, v danes objavljenem poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2013 ugotavlja Gurs. Cene stanovanj so se lani nominalno znižale za sedem odstotkov (realno za osem odstotkov). Povprečna cena rabljenega stanovanja je v Sloveniji znašala 1510 evrov na kvadratni meter (predlani 1630 evrov). Najvišja je bila na Obali brez Kopra z 2260 evri (predlani 2510 evrov), v Ljubljani z 2080 evri (predlani 2320 evrov) in Kopru z 2050 evri (predlani 2240 evrov).
Vir: Gurs
Promet s stanovanjskimi nepremičninami je lani upadel za 12 odstotkov na okoli 9500 poslov, od tega okoli 6000 s stanovanji in 3500 s hišami. Tolikšen upad prometa po navedbah Gursa »jasno kaže, da se slovenski nepremičninski trg vse bolj približuje drugemu dnu krize«. »Glede na to, da je letni obseg evidentiranih prodaj stanovanjskih nepremičnin prvič po letu 2009 upadel pod 10.000 enot, je zelo verjetno, da bo dno doseženo že v letu 2014,« ocenjuje.
Promet z zemljišči za gradnjo je upadel za 16 odstotkov, trend pa je kljub nihanjem jasno razpoznaven že od začetka krize v gradbeništvu leta 2008. Povečanje prometa so beležili le pri poslovnih nepremičninah, kar je pa po navedbah Gursa predvsem posledica prehoda na novo ureditev poročanja v evidenco trga nepremičnin, s katero so zajeli več prodaj kot prejšnja leta.
Ponudba rabljenih stanovanj je bolj ali manj konstantna, ponudba prvič vseljivih stanovanj pa se manjša. Po eni strani je to posledica postopne odprodaje stanovanj iz nasedlih projektov, po drugi strani pa vse manjšega števila novozgrajenih stanovanj.
Gurs pričakuje, da se bo upadanje najprej zaustavilo v mestih, kjer so cene najnižje (npr. Maribor, Celje), na območjih, kjer so cene najvišje (Obala, novogoriško območje, Ljubljana), pa da lahko do obrata trenda preteče še nekaj let.
Cene stanovanjskih nepremičnin so zrasle v večini držav. Razmeroma visoka letna rast cen je bila značilna predvsem za nekatere azijske države v razvoju (Filipini, Kitajska, Malezija), Kolumbijo in Brazilijo, v Evropi pa za Estonijo in Turčijo. Rast cen na stanovanjskem trgu se je nadaljevala tudi v ZDA, ugotavlja Gurs v poročilu. Zaradi zadnjih izkušenj, ko sta razvoju finančno-gospodarske krize v mnogih državah botrovala tudi pok nepremičninskega balona in zlom nepremičninskega trga, Mednarodni denarni sklad že opozarja na nevarnost ponovnega napihovanja cen nepremičnin. Slovenija je sicer v krogu evropskih držav, za katere je v zadnjih letih značilno upadanje cen nepremičnin. Sem sodijo države, ki se tudi uradno spopadajo s finančno-gospodarsko krizo (Grčija, Španija, Portugalska), in nekatere druge, ki se soočajo z večjo ali manjšo finančno in gospodarsko nestabilnostjo, kakor na primer naše sosede Hrvaška, Madžarska in Italija. Pri nas so se cene stanovanjskih nepremičnin realno znižale že tretje leto zapored, trend upadanja pa se je v zadnjem letu le še poglobil. |
