JUNAKI

Neposlušni gasilci rešili Palčje pred najhujšim

Objavljeno 09. februar 2014 13.46 | Posodobljeno 08. februar 2014 20.24 | Piše: Primož Rojc

Katastrofa, ki je prizadela državo, se je začela v vasici. Žled je tam podiral drevesa že prejšnji četrtek. Vaščani z domačimi gasilci na čelu so šli takoj v akcijo, čeprav jih je civilna zaščita želela ustaviti. Med junaki sta tudi oče in sin, Julijan in Danijel Česn.

Julijan in Danijel Česnik sta na nogah od prejšnjega četrtka. Foto: Primož Rojc

Kraljestvo (ž)leda, bi lahko te dni pravljično poimenovali pivško pokrajino, okovano v led. A življenje v teh krajih, kot drugod po državi, je zelo daleč od pravljičnega. Podrta drevesa, v led okovane hiše in prometni znaki, potrgane električne žice in podrti daljnovodi, drevesa se kar naprej lomijo in padajo na tla. Za sanacijo bodo potrebni meseci, v gozdovih leta, pravijo strokovnjaki. Eno prvih naselij, ki jih je prizadel žled, je bila vasica Palčje, v kateri živi nekaj več kot 200 prebivalcev.

Pomagaj si sam in...

Ko je nesreča potrkala na njihova vrata, Palčani k sreči niso obsedeli križem rok. Že v četrtek zvečer, potem ko je žled podrl drevesa na cesto in pretrgal električne žice, ki so vodile do vasi, so se v gasilskem domu sestali poveljnik gasilskega društva Danijel Česnik, predsednik vaške skupnosti Stanislav Česnik in predsednik gasilskega društva Klemen Česnik ter odločno sklenili: »Gremo v akcijo!« Zraven je bil tudi Julijan Česnik, Danijelov oče, član Prostovoljnega gasilskega društva Palčje od ustanovitve leta 1978. »Organizirali smo se samoiniciativno, poveljnik in predsednik gasilskega društva ter predsednik krajevne skupnosti smo stopili skupaj in takoj začeli delati,« je dejal 57-letni Julijan po tednu boja z motorko v roki ob podrtem drevju na štirikilometrskem cestnem odseku, ki Palčje povezuje s svetom. Takojšnja akcija se je izkazala za pravilno, saj je bila prav ta cesta najbolj prizadeta. Borovci, ki jo obkrožajo, so padali kot za stavo še nekaj dni, in če je ne bi očistili, ne bi mogli pripeljati agregata, ki vaščane trenutno oskrbuje z elektriko.

»Kot sem povedal tudi predsedniku Pahorju, ki nas je obiskal, se je pri nas naravna nesreča žal začela prej kot pri drugih. Na nogah smo že od četrtka zvečer. V vsej tej žalosti je tudi vesela novica, da smo prvi dobili agregat. Hvala bogu.« Brez elektrike so bili od četrtka zvečer do nedelje zjutraj, ko so jim ga končno pripeljali in ga priključili na transformatorsko postajo. Tudi tu so Palčani sami potegnili izjemno pomembno potezo: »Ker je bila cesta za vozila še vedno nevarna in neprevozna, smo v Trnje, do kamor jim je uspelo iz Slovenske Bistrice pripeljati vojaški agregat, odšli s traktorji, in to ob dveh zjutraj v noči na nedeljo.«

Tako so že v nedeljo dopoldne na zasilno omrežje priklopili prvo polovico vasi, drugo pa v ponedeljek, takoj ko so popravili žice po naselju, kjer jih je žled potrgal. Stanislav je z gasilci takrat, ko niso imeli elektrike, med Palčani delil gasilski agregat, po dodatnega je šel na Kras, h kolegu iz Štanjela, nekaj so jih kupili in jih nesebično delili po vasi: »Vsakemu za dve uri, ravno toliko, da je meso v zamrzovalnih skrinjah ostalo zamrznjeno. Na vasi smo vajeni, da sami vzredimo prašiče, tako so tudi zaloge mesa večje.«

Na Pivškem ljudje živijo z gozdom, tako da zna vsak fant in mož ravnati z motorko. Zato si tudi večina ljudi hiše ogreva z drvmi, agregati so poskrbeli le za to, da so lahko zagnali centralno ogrevanje, v gasilski dom pa so pripeljali staro peč na drva, ki se je izkazala za odlično v takšnih razmerah, saj so okrog nje lahko sušili premočene zaščitne obleke gasilcev. Suhih jim je že začelo primanjkovati.

Pri gasilcih od mladih nog

»Kar se Janezek nauči, to Janez zna,« Julijan pojasni hitro in učinkovito ukrepanje gasilskega društva Palčje. Zato je tudi poskrbel, da se je vanj, poleg drugih mladih, vpisal tudi njegov sin Danijel. Med gasilce so ga sprejeli pri šestih letih. Te dni je Danijel z očetom in drugimi gasilci vseh starosti vas Palčje rešil pred najhujšim. Tudi on je na nogah že od četrtka zvečer. Kako je s službo v postojnskem Livu, ne ve, saj proizvodnje še vedno niso zagnali, a tudi če bi jo, bi poskusil dobiti dopust. In kako na vse to gledajo boljše polovice gasilcev, vprašamo 32-letnega Danijela: »Sam ne morem reči, saj še nisem poročen, ampak kakor povedo drugi, so žene malce napete in slabe volje, ker smo od doma, ampak saj so razumne. Takšno je to prostovoljstvo, mi nimamo nič od tega, a pomembno je le to, da pomagamo drugim. To nas drži pokonci.« Tudi vaščani so večinoma pripravljeni sodelovati, čeprav so izjeme, kot vedno in povsod. »Pri čiščenju je sodelovalo 90 odstotkov vaščanov, le nekateri so govorili, češ, kaj je tega treba, ampak na agregat so se vseeno priključili,« doda Danijel. Oče in sin sta izpostavila, da so ženske odigrale veliko vlogo, saj so ves čas nosile toplo pijačo in pripravljale hrano, za tisto pijačo, »saj veš, katero«, so dodali pogumni gasilci, pa so poskrbeli kar sami.

Ustavite akcijo

Predsednik vaške skupnosti Stanislav Česnik je ponosen na svoje gasilce. Tudi sam je član društva: »Kadar pride kaj takega, se najprej sami organiziramo, saj je tudi polovica vasi pri gasilcih. Delali smo že dva dni pred Pivko, dobili smo tudi pozive civilne zaščite, naj zaradi nevarnosti ustavimo akcijo. A tega se ne da, saj se moramo sami rešiti. Če bi čakali na tujo pomoč, bi bili še vedno brez elektrike.« V Palčju zaradi naravne nesreče slabe volje skoraj ni bilo. Tukaj so primerne besede Julijana Česnika: »Gasilci gasilskega društva Palčje smo združeni v majhno društvo, v nesreči pa je postalo zelo veliko, ker so pristopili tudi podporni člani in skoraj celotna vas, pomagat pa so prišli še vaščani sosednjih Juršč, ki so nosili tudi hrano in pijačo.« Prav tako je pohvalil pivško civilno zaščito, ki je poskrbela, da niso ostali brez pitne vode. S tem, kako bo naprej, si še ne belijo glav. »Bo, kar bo, le cariniki in inšpektorji naj kar pridejo pogledat, kako bomo z dovolilnicami pospravili vse podrto drevje. Tukaj bi morali ta nesmiselni zakon kako spremeniti,« pove Julijan, drugi pa se z njim globoko strinjajo. 

Županova hvala

V občini Pivka delujejo štiri društva, v mestu Pivka, v Košani, Zagorju in Palčju. Pivški župan Robert Smrdelj je organiziranost in delovanje društva v Palčju, kot tudi drugih, pohvalil in dodal, da je zadovoljen, ker niso čakali na pomoč drugih, ampak so zadeve vzeli v svoje roke: »Tudi tokrat se je izkazalo, da znajo poprijeti za vsako delo.« Če bi čakali na tujo pomoč, 
bi bili še vedno brez elektrike.





Deli s prijatelji