Ugrabljen in umorjen?
Ko so po nekaj dneh od prijave v ljubljanskem naselju BS 3 našli njegov osebni avto audi A8, v njem pa mobilne telefone in torbico z dokumenti, je to med svojci in prijatelji sprožilo pravo moro; so Đorđevića ugrabili in ga nasilno odvlekli neznano kam? Eden od njegovih prijateljev nam je takrat zaupal, da povsem resno domnevajo, da se je morda zgodil še en obračun v podzemlju.
Tistega dne, ko je izginil, je sporočil domov, da prihaja na kosilo, vendar so ga zaman čakali. Njegovi znanci so ugibali, kdo bi lahko nastavil past človeku, ki zaradi svojega načina življenja nikoli ni pozabil na previdnost. Bil je dokaj premožen, imel naj bi lokal v središču mesta, za velik denar naj bi si kupil razkošno hišo. »Bi tak človek naredil samomor?« so odgovarjali na namige, da se je pogrešani morda odločil za prostovoljno smrt. Če bi bilo treba, bi se Đorđević znal tudi ubraniti pred morebitnimi napadalci, so pripovedovali, zato so bili toliko bolj prepričani, da so ga presenetili. Najpogosteje je bilo slišati, da naj bi Đorđević padel pod prijateljsko roko. Toda preden bo takšna domneva potrjena, bo treba najti truplo.
Policija se je, tako so zagotavljali, intenzivno lotila iskanja, javnosti pa kajpak niso izdali podrobnosti. Slišati je bilo namige, da zgodba o izginotju Slavka Đorđevića spada v nadaljevanje zgodbe o umoru Veselina Jovovića - Vesa leta 1998. Slavko Đorđević je bil namreč dober prijatelj Miša Vujičića, ki naj bi po Vesovem umoru zavladal ljubljanskemu podzemlju. Vujičića pa je družina Jovović obtoževala Vesovega umora. Vujičić je dotlej preživel že tri resne napade, dvakrat je bil huje ranjen. Vsi poskusi atentatov naj bi bili maščevanja za Vesovo smrt, le tri mesece po izginotju Slavka Đorđevića pa je v hotelu Lev v Ljubljani Vujičić omahnil pod streli.
Njegova nasilna smrt v začetku septembra 2003 pravzaprav ni bila presenečenje; glede na številne neuspele poskuse likvidacije je obračun tako rekoč visel v zraku in najbrž tudi policije ni presenetil. Dogodek v Levu je bil le eden v nizu podobnih v zadnjih letih v Ljubljani, ko so padale glave, storilci pa so ostali neznani. Vujičićevo ime se je pojavljajo ob imenih žrtev strelskih obračunov in tudi v zgodbah o trgovanju z mamili.
Za Vujičića, ob smrti je bil star 37 let, je veljalo, da je človek z devetimi življenji. V Slovenijo se je priselil iz Črne gore in se kmalu vključil v različne nezakonite dejavnosti, ki so jih vodili njegovi rojaki. Ukvarjal se je z izterjavo dolgov, dokler se ni povzpel po kriminalni lestvici bliže vrhu; tedaj naj bi se razšla z Veselinom Jovovićem in takrat naj bi se med njima začela vojna za prevlado.
Dejstvo je, da je policija spremljala Vujičićevo početje, vendar mu nikoli niso mogli do živega; imel naj bi močne zveze v vrhu notranjega ministrstva, kar bo bržkone ostala skrivnost. Lahko le dodamo, da je maja 1997 v strelskem obračunu umrl eden njegovih pajdašev, Dobrivoje Šakanović - Šakan, januarja 2000 pa se je pod kroglami končalo tudi življenje Premila Stojanovića, čigar ime se je pojavljajo ob Vujičićevem v zvezi s trgovino z nedovoljenimi drogami.
Po izginotju Slavka Đorđevića zatorej ni bilo nič čudnega, da je, glede na njegove povezave z Vujičićem, ostalo pri zelo verjetni domnevi še o enem notranjem sporu in posledično obračunu med kriminalci. A kot rečeno, policiji do dandanes ni uspelo razrešiti uganke tega izginotja.
Že 13 let od Vesove smrti
3. junija 1998 je neznanec v ljubljanskem Latino baru s streli v glavo umoril 41-letnega Veselina Jovovića - Vesa. Eden najrazvpitejših obračunov med kriminalnimi združbami pri nas je po 13 letih še vedno uganka. Obstajal je seznam možnih storilcev, od teh jih je nekaj že umrlo v nasilnih obračunih. Glede na različne govorice o Veselinu Jovoviću in njegovem položaju v kriminalni hierarhiji je vsekakor mogoče pritrditi, da se je tega dne zgodil do tedaj najodmevnejši umor.
Zakaj se je prav Vesovo ime znašlo na vrhu seznama domnevne črnogorske mafije, pravzaprav nihče ne ve, dejstvo je, da je bil Veso nenehno na udaru policije, ki je v njegovi razkošni hiši v Podutiku opravila vsaj 10 preiskav, a dokazali mu niso ničesar; ne trgovanja z mamili, o čemer je bilo veliko govoric, ne pranja denarja ali utaje davkov. Po Vesovem umoru, ko so vsi pisali o smrti vodje črnogorske mafije, je policija odgovarjala, da so ga za botra razglasili mediji, kajti policija tega nikoli ni potrdila. In tudi ovrgla ne. Pri tem je tudi ostalo.
3. junija 1998 je neznanec v ljubljanskem Latino baru s streli v glavo umoril 41-letnega Veselina Jovovića - Vesa. Eden najrazvpitejših obračunov med kriminalnimi združbami pri nas je po 13 letih še vedno uganka. Obstajal je seznam možnih storilcev, od teh jih je nekaj že umrlo v nasilnih obračunih. Glede na različne govorice o Veselinu Jovoviću in njegovem položaju v kriminalni hierarhiji je vsekakor mogoče pritrditi, da se je tega dne zgodil do tedaj najodmevnejši umor.
Zakaj se je prav Vesovo ime znašlo na vrhu seznama domnevne črnogorske mafije, pravzaprav nihče ne ve, dejstvo je, da je bil Veso nenehno na udaru policije, ki je v njegovi razkošni hiši v Podutiku opravila vsaj 10 preiskav, a dokazali mu niso ničesar; ne trgovanja z mamili, o čemer je bilo veliko govoric, ne pranja denarja ali utaje davkov. Po Vesovem umoru, ko so vsi pisali o smrti vodje črnogorske mafije, je policija odgovarjala, da so ga za botra razglasili mediji, kajti policija tega nikoli ni potrdila. In tudi ovrgla ne. Pri tem je tudi ostalo.
