MURSKA SOBOTA – V lepi in veliki hiši ob murskosoboškem pokopališču in le kakšnih 500 metrov od bolnišnice z ženo ter hčerko in njeno družino živi 72-letni upokojenec, vojni veteran, invalid, rakavi bolnik in upokojeni reševalec Jožef Jelenovec. Po dobrih dveh letih se je odločil spregovoriti o dogodku v bolnišnici maja 2015.
Takrat ga je, trdi Jelenovec, dežurna zdravnica murskosoboške kirurgije, Irena Družina, dr. med., skupaj z drugim medicinskim osebjem kot pacienta neprimerno zdravstveno obravnavala. Neutemeljeno naj bi mu zvezali roke in noge, mu lomili prste in povzročili poškodbe rame in gležnja. Posledice njihovega ravnanja naj bi bile tudi poškodbe hrbtenice, kolka in številne podplutbe.
Razloži nam, da je hudo bolan, saj ima med drugim težave s pljuči, ima srčno popuščanje ter raka na prostati. »Zaradi težav z dihanjem sem bil 17. maja 2015 sprejet na interni oddelek, kjer so ugotovili, da imam zmanjšano pljučno krilo. Nato so me preselili na pljučni oddelek, od tam pa na intenzivno nego kirurškega oddelka, ker sem padel v komo. Zbudil sem se brez injekcij ali česar koli drugega, natanko ob 2.15. Takrat sem zagledal medicinsko sestro in bolničarja, saj sem bil čisto priseben. Takoj sta planila name, a jima me ni uspelo zvezati. Vmes je zdravnica poklicala še dva bolničarja, ki sem ju tudi poznal. Takrat so se vsi štirje spravili name; prosil sem jih, naj mi dajo mir, toda ne le da so me hoteli zvezati, temveč so me vlačili sem in tja, me mlatili z rokami in nogami. Kričal sem in klical na pomoč, toda nič mi ni pomagalo. Ko so me po približno skoraj treh urah mučenja utrudili, sem v poškodbah onemogel. Takrat mi je zdravnica zabila injekcijo v roko (ne v žilo) in sem zaspal. Ko sem se zbudil, sem bil privezan kot Jezušček, nisem se mogel premikati,« je s solznimi očmi razlagal Jožef Jelenovec.
Želi le opravičilo
»Ker se je zamenjala zdravniška ekipa, so me vrnili na pljučni oddelek, kjer nisem mogel na nogo stopiti, rok nisem mogel dvigniti. Povsod so bile takšne in drugačne poškodbe, mislim da je bil celo gleženj strt. Kmalu zatem so me odpeljali v bolnišnico na Golniku, kjer so se tudi čudili mojim poškodbam, a so me vseeno oskrbeli, kot je treba, in me po dobrih dveh tednih pozdravili,« pripoveduje Jelenovec. Po prihodu z Golnika je poklical strokovnega direktorja bolnišnice v Murski Soboti Daniela Grabarja ter se pritožil nad početjem njegovih podrejenih. O dogodku je obvestil tudi varuhinjo človekovih pravic in se z njo srečal. Šele čez nekaj mesecev je v bolnišnici sledilo soočenje, a je bilo neuspešno.
»Jaz sem svoje povedal, tako kot je dejansko bilo, a na drugi strani jih je bilo pet in vsi so planili proti meni. Zraven je bilo še kakšnih 20 vodilnih v bolnišnici in njihovih sodelavcev, torej uspeha nisem mogel pričakovati. Obvestil sem policiste, zadevo so preiskovali ter ugotovitve posredovali na ministrstvo za zdravje. Od njih nikoli nisem dobil nobenega odgovora. Enako kot iz bolnišnice, kjer so me začeli še bolj ignorirati. Na koncu, po skoraj dveh letih, je prišlo do mediacije, kjer mi je predstavnica zavarovalnice ponujala denar, a ga nisem hotel sprejeti, saj me niso slovenski davkoplačevalci napadali in pretepali. Želim si samo, da se mi akterji uradno opravičijo, ne da se mi opravičuje direktor oziroma vodstvo bolnišnice. Žal, ker tega opravičila ne morem dočakati, sem se obrnil na Novice, zdaj pa bom šel še na sodišče.«
Napak niso našli
Zadevo smo preverili v soboški bolnišnici. Strokovni direktor prim. asist. Daniel Grabar nam je zatrdil, da je dejansko težko verjeti, da bi se kaj podobnega lahko zgodilo v njihovi ustanovi. »Gospod J. J. se je dne 17. 6. 2015 pritožil zaradi ravnanja osebja bolnišnice na dan 18. 5. 2015. Vseeno smo v bolnišnici zadevo takoj resno obravnavali, še bolj ob dejstvu reševanja dogajanja pri dolgoletnem zdravstvenem sodelavcu. Pregledali smo zapise v dokumentaciji, zapis odklona in se pogovorili s sodelavci. Takojšnje ugotovitve niso pokazale odstopanj od utečene prakse razen poročane agresivnosti pacienta. Obtoženi sodelavci so očitano z dokazili zavrnili in izrazili razočaranje zaradi neutemeljenih obtožb ob zadoščenju, da so smrtno ogroženemu pacientu lahko pomagali in mu rešili življenje. Gospoda J. J. na seznanitev z izsledki ni bilo, po njegovi prijavi se je začela policijska preiskava. Bolnišnica je v postopku ves čas sodelovala. Aprila 2016 smo prejeli mnenje odbora za strokovno medicinska vprašanja, da ne najde elementov storjene strokovne napake pri obravnavi pacienta J. J.,« je še povedal Grabar.
Na pobudo varuha človekovih pravic so Jelenovca še enkrat pisno povabili na seznanitev z ugotovitvami s pisnim opravičilom vodstva bolnišnice. Na soočenju z izvajalci oskrbe junija lani so po besedah Daniela Grabarja sodelavci obžalovali dojemanje pacienta in zagotovili, da so ravnali v skladu z navodili za umirjanje pacienta. »Gospodu J. J. je bilo znova izrečeno obžalovanje in opravičilo bolnišnice, tudi v obliki pisnega zapisa,« je dodal in nadaljeval, da je marca letos bolnišnica prejela odškodninski zahtevek in je bila aprila opravljena mediacija. Jelenovec je poudaril, da odškodnine ne pričakuje in da je dovolj le opravičilo. »Predstavljeni sta bili dve pisni opravičili bolnišnice in s tem sklep, da se je bolnišnica opravičila v skladu z njegovimi pričakovanji,« je še dejal strokovni direktor Grabar. |
