BERLIN – Velika koalicija konservativne unije CDU/CSU in socialdemokratov SPD se je v četrtek vendarle poenotila o nemškem ukrepanju v begunski krizi. Nemčijo čaka nov azilni paket, s katerim naj bi oblasti spravile pod nadzor rekorden migracijski pritisk, a opozicija je kritična in ne verjame v uspeh dogovorjenih ukrepov. Nemčija je konec oktobra že dobila novo, strožjo azilno zakonodajo, ki naj bi v prvi vrsti pospešila vračanje tistih, ki niso upravičeni do zaščite v Nemčiji, in obenem tiste, ki se šele pripravljajo na odhod v Nemčijo, odvrnila od tega.
Manj denarne pomoči
Z novo zakonodajo so v Nemčiji med drugim razširili seznam t. i. varnih držav izvora na celoten zahodni Balkan in omejili pravice prosilcev za azil. Ti lahko npr. po novem dlje časa ostanejo v sprejemnih centrih in prejemajo manj denarne pomoči. Temu zdaj sledi dogovor velike koalicije o obsežnem paketu ukrepov, ki naj bi še dodatno pospešili obravnavo prošenj za azil in zajezili migracijski pritisk, še posebej na Bavarsko, kamor prek meje z Avstrijo dnevno prihaja na tisoče ljudi. Potem ko se je število ekonomskih migrantov iz držav zahodnega Balkana v preteklih mesecih že močno zmanjšalo, v Berlinu zdaj poudarjajo, da je treba občutno zmanjšati tudi število prosilcev za azil iz Afganistana. Ta je glede na število prosilcev azila na drugem mestu med državami izvora, vse pogosteje pa prihajajo mladi Afganistanci iz družin srednjega razreda, ki bi morali po besedah notranjega ministra Thomasa de Maiziera ostati v domovini in jo obnavljati.
Kazni za zapuščanje centrov
Med predvidenimi ukrepi ni t. i. tranzitnih con na meji z Avstrijo, ampak bodo namesto tega uredili posebne sprejemne centre v notranjosti države za migrante, ki imajo manjše možnosti, da ostanejo v državi. Vzpostavili naj bi od tri do pet takih centrov, med njimi prva dva v bavarskih mestih Bamberg in Manching. Gre za kompromis, potem ko so v SPD vztrajno nasprotovali tranzitnim conam s stražarji, za katere je dala pobudo na Bavarskem vladajoča CSU, CDU kanclerke Angele Merkel pa jih je podpirala. V novih centrih naj bi pristali predvsem prosilci za azil iz t. i. varnih držav izvora, tisti, ki jim je prošnja za azil v Nemčiji kdaj že bila zavrnjena, in tisti, ki po oceni oblasti niso pripravljeni sodelovati v azilnem postopku. Koliko bo teh ljudi, še ni jasno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V novih centrih bodo hitreje kot doslej obravnavali vložene prošnje za azil. Kot je v četrtek napovedala Merklova, naj bi se postopek skrajšal na največ tri tedne. Osnovni postopek naj bi bil zaključen že v tednu dni. Če se bodo prosilci pritožili, bo obravnava pritožbe trajala še največ dva tedna. Prosilce, ki jim tudi po pritožbi azila ne bodo odobrili, bodo neposredno iz centra hitro vračali v njihove domovine. Bivanje v begunskih centrih ni obvezno in oblasti ljudi ne morejo tam zadržati na silo, a za nove sprejemne centre Nemčija vendarle krepi obveznost bivanja. V njih nastanjeni prosilci za azil tako ne bodo smeli zapuščati okrožja, v katerem se nahaja center. Če bodo to storili, bodo izgubili pravico do pomoči, obravnava njihove prošnje pa bo začasno prekinjena. Če bodo obveznost bivanja kršili znova, bo azilni postopek zanje nemudoma končan in vrnili jih bodo v domovino.
Brez izkaznic ne bo pravic
Določena kategorija migrantov, ki bo sicer smela vsaj začasno ostati v Nemčiji, bo medtem izgubila t. i. pravico do združitve družine. Gre za tiste, ki v Nemčiji niti po ženevski konvenciji o beguncih niti po nacionalni azilni zakonodaji niso upravičeni do dovoljenja za bivanje, jim je pa odobrena t. i. subsidiarna zaščita. Ta status prejmejo tisti, ki jim v domovini grozi smrtna kazen, mučenje ali drugo nehumano ravnanje. Ti ljudje so v Nemčiji šele pred nekaj meseci dobili pravico, da v državo pripeljejo svoje otroke in zakonske partnerje, zdaj pa jo bodo očitno znova izgubili.
Prišleki bodo po novem prejeli enotno osebno izkaznico in ta bo pogoj tako za obravnavo njihove prošnje za azil kot za prejemanje kakršne koli socialne pomoči. Brez nje tudi pravic ne bo. Obenem bodo vzpostavili enotno zbirko podatkov o prosilcih za azil. Cilj je zveznim in deželnim organom zagotoviti boljši pregled nad ljudmi, ki prihajajo, ter narediti konec sedanjim večkratnim registracijam in popisom.
Nemška zvezna vlada namerava oblikovati novo »organizacijsko enoto«, ki bo v stiku z državami izvora in bo urejala dokumente za tiste, ki morajo Nemčijo zapustiti. Številni migranti namreč zdaj kljub zavrnjenim prošnjam za zaščito ostajajo v Nemčiji, ker nimajo dokumentov, potrebnih za odhod iz države oziroma vrnitev v domovino. Kot je nedavno potožil minister de Maiziere, poskušajo poleg tega številni svoj izgon preprečiti tako, da simulirajo različne bolezni. Vlada je odločena temu narediti konec in bo zaostrila predpise glede zdravniških pregledov.
Opozicija ne verjame v ukrepe
Tiste, ki so najverjetneje upravičeni do azila in bodo torej ostali v Nemčiji, želi vlada čim hitreje integrirati v nemško družbo. Zanje zato pripravljajo posebne integracijske tečaje, na katerih jih bodo med drugim učili nemško in jih pripravljali za vstop na trg dela. A kot zdaj načrtuje zvezna vladna koalicija, bodo morali del stroškov tega nositi begunci sami.
Nemška levo usmerjena opozicija nov azilni paket kritizira in meni, da konkretnih rezultatov ne bo prinesel. Zeleni so med drugim opozorili, da morajo ljudje v drugih državah po vse leto čakati na to, da lahko sploh zaprosijo za azil, in v luči tega izrazili dvom, da bo sposobna nemška vlada v novih centrih celoten azilni postopek izpeljati v vsega treh tednih. Na levici svarijo, da obstaja velika nevarnost, da zaradi hitenja prosilci za azil ne bodo deležni poštene obravnave.
