LJUBLJANA – Ko ugotavljamo, kaj danes počnejo slovenski tajkuni, ne moremo mimo glavnih akterjev največjega in najdražjega menedžerskega prevzema in poslovnega propada kranjskega Merkurja. Dolgoletni prvak Merkurja in idejni oče prevzema Bine Kordež po splošnem prepričanju sodi prav v vrh tajkunske srenje.
Finančnik, za katerega so kolegi neposredno po menedžerskem odkupu Merkurja leta 2007 izračunali, da se bo povzpel na tretje mesto na Managerjevi lestvici najbogatejših Slovencev (a se je na ta seznam za leto 2008 uvrstil zgolj na 68. mesto, nato pa izpadel), je danes – na vrhuncu profesionalnih sposobnosti – do vratu zadolžen, brez možnosti, da poplača ves dolg, brez redne službe (kot pravi sam, je v Sloveniji po vsem tem pač nezaposljiv), z zelo skrčenim krogom prijateljev in s kriminalisti za vratom.
V podjetje vložili 400 milijonov evrov
Ima pa veliko časa za ljubo mu kolesarjenje. Merkurjeva zgodba je že ponarodela: Kordež, ki se je hotel odkrižati težav s prejšnjimi in potencialnimi novimi lastniki in je videl Merkur kot izjemno obetavno naložbo, je izdelal načrt za menedžerski prevzem in k njemu pritegnil vodilne Merkurjeve menedžerje.
Projekt je prepričal tudi nekatere domače in tuje banke in osem ga je z ugodnimi posojili izdatno podprlo. Prevzem so opravili – transparentno in po za delničarje vabljivi ceni – prek za ta namen ustanovljene družbe Merfin v lasti menedžerjev, pomagali pa so tudi nekateri dotedanji lastniki Merkurja. Finančno se je zlasti izpostavila prijateljska kranjska Sava z Janezom Bohoričem na čelu.
Prevzemniki so v Merkur vložili okoli 400 milijonov evrov. Finančna kriza, okoliščine na trgu in naraščajoče nezaupanje so podjetje pahnile v prezadolženost in izpraznile trgovine. Poslovno čiščenje se je začelo pred dobrim letom dni: Kordež je po sili razmer prepustil pisarno novi ekipi, a je v družbi formalno ostal zaposlen kot svetovalec.
Jeseni je nova uprava razglasila insolventnost, na začetku novembra pa se je začela trnova pot prisilne poravnave. Ki je, kot ena redkih, z velikimi napori in s precejšnjo kooperativnostjo vseh vpletenih (predvsem bank, ki so, po Kordežu, same pomagale zakuhati težave), uspešno prestala glasovanje upniškega odbora. Merkur je dobil priložnost za novi začetek.
