BRUSELJ, LJUBLJANA – Sinočnje hitenje vlade
in spreminjanje stališč od obsojanja madžarskega premierja Viktorja Orbana do kupca ograj, ki jih izdelujejo zaporniki na Madžarskem, o čemer smo poročali na povezavi, je očitno posledica pritiska iz evropske prestolnice.
Bo meja schengna na Karavankah ali Kolpi?
V Bruslju naj bi bile prejšnji teden v zakulisju stare članice začele izražati veliko frustracijo nad ravnanjem Grčije glede schengna in migrantov. Med starimi članicami EU naj bi se pojavile ideje, da bi Grčijo nekako začasno vrgli iz schengna. To je možno narediti na podlagi 26.2 člena schengenskega zakonika (objavljamo ga v okvirju na dnu strani). Pri tem naj bi v Bruslju tudi nam dali vedeti, da upajo, da bomo mi končali na pravi strani schengna. V strateškem razmisleku gre za vprašanje, katera meja države članice je lahko stabilna zunanja meja novega, trdnejšega schengna, Karavanke ali Kolpa ali Mura. Nekateri iz izvornih držav članic naj bi po pričevanju naših bruseljskih virov našim predstavnikom v neformalnih pogovorih dali vedeti, naj čim prej postavimo ograjo. Opozarjajo namreč na nevarnost, da bi se začeli oblikovati nekakšni večji začasni zbirni/nastanitveni centri tam, kjer je sedaj večja koncentracija migrantov vzdolž balkanske poti.
Naši viri opozarjajo na spremembe v reakcijah slovenske politike od obdobja, ko smo se vključevali v schengen in smo bili ena najbolj proaktivnih članic ter si priborili njegovo širitev, kar ni bilo lahko, ker novo obljubljeni informacijski sistem ni deloval, schengna pa niso želeli širiti na podlagi starega, obstoječega sistema. In kljub temu, da so bile nekatere države proti širitvi, smo se organizirali s Portugalci in organizirali akcijo, ki je prispevala k širitvi. »Bili smo proaktivni in strateški. Danes nam grozi, da ko se bo schengen ponovno vzpostavil, ne bomo več v njem. Popolna sramota in katastrofa,« še sporočajo Slovenci iz Bruslja.
| Člen 26 schengenskega zakonika Poseben postopek v primeru izrednih okoliščin, ki ogrožajo splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah 1. V izrednih okoliščinah, ko je ogroženo splošno delovanje območja brez nadzora na notranjih mejah zaradi trajnih resnih pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom na zunanjih mejah, kot je določeno v členu 19a, in če te okoliščine resno ogrožajo javni red ali notranjo varnost na območju brez nadzora na notranjih mejah ali na delih tega območja, se lahko ponovno uvede nadzor na notranjih mejah v skladu z odstavkom 2 tega člena za obdobje do šest mesecev. To obdobje se lahko podaljša največ trikrat za nadaljnje obdobje do šest mesecev, če izjemne okoliščine še trajajo.2. V skrajnem primeru in kot ukrep za varovanje skupnih interesov na območju brez nadzora na notranjih mejah, kadar z vsemi drugimi ukrepi, zlasti tistimi iz člena 19a(1), ni mogoče učinkovito ublažiti ugotovljene resne grožnje, lahko Svet eni ali več državam članicam priporoči, naj se odločijo ponovno uvesti nadzor na svoji celotni notranji meji ali na njenih določenih delih. Priporočilo Sveta temelji na predlogu Komisije. Države članice lahko zahtevajo, da Komisija takšen predlog posreduje Svetu v priporočilo. Svet v svojem priporočilu navede vsaj informacije iz točk (a) do (e) člena 24(1).Svet lahko priporoči podaljšanje v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu. Preden država članica v skladu s tem odstavkom ponovno uvede nadzor na svoji celotni notranji meji ali na določenih njenih delih, o tem ustrezno uradno obvesti ostale države članice ter Evropski parlament in Komisijo.3. V primeru, da država članica ne izvede priporočila iz odstavka 2, o svojih razlogih nemudoma pisno obvesti Komisijo. Komisija v takšnem primeru Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem oceni razloge, ki jih je navedla zadevna država članica, in posledice za varovanje skupnih interesov na območju brez nadzora na notranjih mejah.4. Na podlagi ustrezno utemeljenih nujnih razlogov, povezanih z razmerami, v katerih so okoliščine, zaradi katerih je treba podaljšati nadzor na notranjih mejah v skladu z odstavkom 2, znane manj kot 10 dni pred koncem predhodnega obdobja ponovne uvedbe nadzora, lahko Komisija sprejme vsa potrebna priporočila z izvedbenimi akti, ki se uporabljajo takoj, v skladu s postopkom iz člena 33a (3). V roku 14 dni po sprejetju takšnih priporočil Komisija predloži Svetu predlog priporočila v skladu z odstavkom 2. 5. Ta člen ne posega v ukrepe, ki jih države članice lahko sprejmejo v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti na podlagi členov 23, 24 in 25. |
