Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let

LJUBLJANA – Ko je leta 2005 pri sto osmih letih umrla dotlej najstarejša Slovenka Marija Bandelj iz Spodnjih Škofij pri Kopru (rojena 1897.) ter s tem za pol leta presegla prejšnjo rekorderko Emilijo Kancut iz Solkana (1893––2000), si najbrž nihče ni upal napovedati, da bo naslednja s svojo dolgoživostjo tako krepko nadkrilila vse dosedanje starostne rekorde in se kot prva in edina Slovenka doslej zavihtela naravnost v elitno skupino superstoletnikov, kot pravimo ljudem, ki so dosegli 110 let in več.

Najstarejša je Tinca

Govorimo o Katarini Marinič, dokazano najstarejši Slovenki vseh časov, ki je živela 110 let in 307 dni! Z dekliškim priimkom Gabršček se je rodila 30. oktobra 1899 v Desklah, pravzaprav v deskljanskem zaselku Gabrje, kot deveti od desetih otrok. Med prvo svetovno vojno so jo skupaj s preostalimi vaščani zaradi bližine frontne linije evakuirali daleč proč, v Spodnjo Avstrijo. Ko so prišli nazaj, je bilo vse porušeno.

Potem je obiskovala gospodinjsko šolo, ves svoj čas lepo pisala in se izražala, nekaj časa delala v Trstu in Ljubljani, po poroki pa ostala doma. Leta 1929 se je poročila z Rudolfom Mariničem, vrstnikom iz Deskel. Ovdovela je že leta 1969, otrok nista imela, ampak je Katarina skrbela za številne nečake in nečakinje. Pepci, denimo, ki je učakala 102 leti, je nadomeščala prezgodaj umrlo mamo, in ne le sorodniki, tudi drugi vedo povedati, da je bila Tinca izjemno srčna, blaga, skromna, obenem pa sila delovna in urejena ženska. Takšna je bila vse do smrti, 2. septembra 2010. Umrla je v novogoriškem domu upokojencev, kjer je živela od leta 1997. V tistem se je poslovila še zadnja Slovenka, ki je živela v 19. stoletju.

Dr. Blaž Podpečan, arheolog, ki se ukvarja s socialno in historično antropologijo ter gerontologijo, je pri svojem raziskovanju intervjuval že več kot sto stoletnikov. Prav s Katarino Marinič je opravil prvega. »Spominjam se, bila je izjemno duhovita in inteligentna, ni pa bila zgovorna. Nasploh je bila bolj tihe narave in ravno prav samosvoja, sem izvedel od domačinov. Vendar na njeno redkobesednost še zdaleč ni vplivala starost, sploh ne, saj sploh ni bila dementna! Malce slabše je že slišala in še kar dobro videla. Ko sem jo fotografiral, je želela videti fotografijo, 'oh, kako lepa slika!' se je nasmejala.« Ob koncu pogovora jo je še vprašal, kakšen je vendar njen življenjski moto. »Se zjutraj zbudim, vstanem in si rečem: 'Danes, jutri, bo že kaj!'« mu je odgovorila, v maniri – pustimo življenju prosto pot ter se pustimo presenetiti. Ni se obremenjevala s prihodnostjo, bila je sicer globoko verna, v domu so ji morali, denimo, omogočiti, da je smela k maši, to ji je ogromno pomenilo. »Boste praznovali?« jo je še vprašal tik pred dopolnjenim 110. letom. »Da, in tudi maša bo!« Ob njeni vrhunski obletnici so v Desklah odprli razstavo o njenem življenju in tam odkrili spominsko ploščo.

Ana in Vida

Druga najstarejša Slovenka – Ana Mulej iz okolice Celja – je bila iz povsem drugačnega testa. Rojena je bila leta 1901, kot sedma od enajstih otrok. »Moj pravi dom je na Babnem!« ga ni nikdar pozabila in venomer opozarjala z otožno pesmijo Oj, ti preljubi dragi dom, ki jo je vsakič zapela. Bila je predana, ves čas skrbela, sprva za svoje starše, potem za bratovo družino, imeli so jo za teto. Na domači kmetiji je delala še globoko v visoki starosti! Bila je prototip preproste kmečke ženice, ki je vse življenje garala, imela zaročenca, ki pa je padel že v prvi svetovni vojni. »Snubcev resda ni manjkalo, a vse sem zavrnila. In to je moj recept za dolgo življenje!« je rada vzkliknila in v osrčju Doma ob Savinji še hudomušno navrgla vsem, ki bi si želele učakati takšno starost, torej 109 let, »dekleta: ogibajte se fantov!«

Tretje mesto na lestvici verificiranih in doslej znanih Slovenk in Slovencev zaseda – Vida Uršič. »Med slovenskimi stoletniki je,« kot nas je podučil dr. Podpečan, »tudi pomembna in nadvse številna skupina učiteljic.« To so bile učiteljice stare šole, ki so živele nadvse disciplinirano, moralno in etično, njihov življenjski slog je bil metodičen in sistematičen. Ljubljančanka je izjemno veliko brala, še dve leti pred smrtjo pri sto osmih reševala križanke, takrat se je odločila tudi za operacijo sive mrene, in to na obeh očesih! Najbrž je bore malo ljudi na svetu, če sploh, ki so se pri teh letih odločili za takšen operativni poseg.

Tudi njen mož Anton je, tako kot zaročenec Mulejeve, padel že med vojno. Vida, ki je delovala za OF in preživela taborišče, je bila vdova vse od leta 1943. Posredi so bili očitno tudi hudo dobri geni: njeni mami je do stotega leta zmanjkalo le šest mesecev, ena izmed sester je doživela sto eno! Kar pa še ne pomeni, da so omenjene živele kaj drugače od drugih, »sploh ne!« je poudaril njen zet, 93-letni Marko Račič, najstarejši olimpijec na Slovenskem, ki je na olimpijskih igrah v Londonu tekel že leta 1948. »Niti tega ne morem reči, da so živele bolj zdravo, prav nobene posebne prehrane niso imele, gibale pa so se le toliko, kolikor je bilo nujno.« Njegova tašča je potem umrla 29. oktobra 2011.

Ženske, ženske ...

Kot smo že omenili, je bila pred rekordno Mariničevo prva na lestvici – Marija Bandelj. Po domače so ji rekli Jucka in spada v kategorijo tistih stoletnikov, katerih življenje je bilo garaško in povezano z zemljo. Zanjo pravijo, da je skopala po štiri brazde krompirja, medtem ko je njen mož komaj dve. Bila je čez sto, ko je še delala na vrtu! Še mesec dni pred smrtjo je v rokah prižemala svojo najljubšo knjižico – molitvenik. Odložila ga je le, ko je morala kaj pojesti, jedla je pa vse, od a do ž, zjutraj ji je še vedno pripadlo tudi šilce žganega, ki ga je prosila, če se ji je le zazdelo, da bi lahko zbolela. In tudi lep kos slavnostne torte je pospravila v pičlih dveh minutah ...

Ne, nikakor nismo pozabili na Marijo Vencelj Maggi, o kateri so Slovenske novice poročale pred dnevi. Marija je s 108 leti starosti že zdaj na petem mestu večne lestvice, njeno zdravje in počutje pa takšna, da bi rojena Ložanka, ki sicer že 90 let živi v Italiji, kaj lahko podirala rekorde, zakaj pa ne, Mariji Bandelj je tik za petami, ločuje ju le še nekaj dni, Trboveljčanki Ani Mariji Kern, dolgoletni poštni uslužbenki, ki je umrla lani marca, ter dobrotljivima, skromnima in vajenima trdega dela – Mariji Hramec z Malega Vrha pri Šmartnem ob Paki ter Emiliji Kancut, ta je rodila osem otrok, pa je že ušla. In kje je tu najstarejši Slovenec vseh časov? Ah, šele na devetem mestu. Mar to pomeni, da ženske res preživijo moškega?