LJUBLJANA – Dalmacija se v zadnjih desetih letih vse pogosteje srečuje s pojavom tornadov, ki pred tem na njihovem področju niso bili tako pogosti, poroča Slobodna Dalmacija. Pred kratkim se je na spletu pojavilo nekaj posnetkov
, ki prikazujejo tornado v bližini Zadra, zato se porajajo vprašanja o vzroku za to spremembo. Vzrok naj bi bilo globalno segrevanje ozračja, poroča portal, hrvaški vremenoslovci pa so potrdili vse pogostejše nastajanje tornadov tudi v prihodnosti.
Kaj pa pri nas?
Nas pa je zanimalo, ali lahko take podobne pojave pričakujemo tudi v Sloveniji. »Tornadi so nevihtni pojav, ki nastane ob močnih nevihtah, vendar so pri nas bolj redki,« pravi Brane Gregorčič iz Agencije RS za okolje (Arso). »V naši širši okolici pa se pojavljajo pogosteje, predvsem na severu Italije in vzdolž celotnega Jadrana.«
Vendar pravi, da je statistiko o pojavih tornadov težko delati: včasih so bile možnosti detekcije teh krajevno omejenih in kratkotrajnih pojavov bistveno manjše, danes pa ima vsak možnost beleženja, z videom in drugače. »Zato se informacije hitro širijo in tudi to delno vzbuja vtis, da je pojavov več,« pravi Gregorčič.
Na 50 let
Tudi pri nas je sicer dokumentiran primer večjega tornada, ki je povzročil kar nekaj škode. 23. avgusta 1986 je tornado nastal v Hotedršici v bližini Logatca in nato potoval čez Ljubljansko barje do Tomišlja, za sabo pa puščal vidne posledice. Na srečo na svoji poti ni povzročil nobenih smrtnih žrtev, nastala pa je gmotna škoda.
Drugače pa je Slovenija dokaj varna pred tem pojavom, zatrjuje Gregorčič, tudi zaradi svoje orografske razgibanosti, zaradi katere so pogoji za nastanek vrtincev omejeni. Pri nas se kaj takega mogoče zgodi vsakih 50 let, vendar so ti pojavi precej manjši od ameriških z ogromno močjo in dimenzijami.
Nam blizu
Pogosti pojav pa so tornadi v našem sosedstvu: v severni Italiji in Padski nižini skoraj ne mine leto, da ne bi katerega zabeležili. Zadnji večji tornado v naši okolici so opazili 8. julija 2015 v bližini Benetk. Prav tako so pojav opazili v Rovinju na Crvenem otoku 14. julija 2002. Takrat so zabeležili kar dva tornada, ki sta podrla veliko starih borovcev. Zelo močan tornado so zabeležili tudi v bližini Dunaja 10. julija 1916, ki je ostal zabeležen v zgodovino, saj je zahteval kar 32 smrtnih žrtev.
Tornadi so torej vedno bili prisotni tudi na našem širšem območju, vendar jih imajo v ZDA znatno več, saj imajo tam boljše pogoje za nastanek. Tam se namreč srečujejo tropske zračne mase iznad Mehiškega zaliva in kontinentalne mase s severa Amerike, ker tam ni gorske pregrade v smeri vzhod–zahod. Srečanja teh dveh zračnih mas, ki so predpogoj za nastajanje neviht in tornadov, so tako pogostejša in precej bolj intenzivna kot pri nas.
Brez strahu
»Rado se govori o tem, da bo neurij več, ker temperatura narašča. To je delno upravičena skrb, ni pa še statistično potrjeno.« Ko je temperatura zraka višja, lahko namreč sprejme več vodne pare, pretvorbe vodne pare iz plinastega v tekočo fazo pa so vir energije, se pravi, da iz njih izvira količina energije pri nevihtah. Višja temperatura torej prinaša več vodne pare in s tem več energije, ki se sprosti ob sami nevihti.
Vendar Gregorčič opozarja: »Do neke mere lahko drži, ne moremo pa iz leta v leto tega potrjevati z meritvami.«
