Kamnica je nastala predvidoma nekje okoli 1093. V zgodovini se je tega leta pojavilo ime Kamniškega potoka. Grof Engelbert Spanheimski je podaril zemljišča med potokom Grmašnica in Kamniškim potokom benediktinskemu samostanu. Poimenovanje kraja se je skozi leta spreminjalo. Ime Kamnica se je pojavilo nekje od 1096. do 1105.
Če se boste odpravili iz Maribora proti Dravogradu, boste čez nekaj kilometrov že v Kamnici, uzrli jo boste na desni strani ceste oziroma na levem bregu Drave. Najveličastnejša stavba v kraju je župnijska cerkev sv. Martina, nad naseljem pa je še cerkev sv. Urbana na nadmorski višini 597 metrov, torej najpomembnejša vinska zavetnika čuvata kraj, zato ni čudno, da so tu že od nekdaj sloveli imenitni rumeni muškati. Hribovje nad Kamnico ni kar tako, saj pomeni začetek pogorja Kozjaka.
Ustavimo se pri župnijski cerkvi sv. Martina, kjer je res kaj videti. Župnišče je čisto blizu in lahko prosite, da vam odprejo ta duhovni hram, ki je ena sama galerija umetnosti. Že zunanjost priča o zgodnjegotski dobi in seveda o baroku. Njene arhitekturne značilnosti jo uvrščajo med najpomembnejše kulturne spomenike v okolici Maribora.
Sestavljajo jo zgodnjegotska ladja, poznogotski prezbiterij, spodnji del zvonika iz 16. stoletja, ki so ga za njegovo višino še enkrat povišali leta 1751, in konec 17. stoletja zgrajeni kapeli ter zakristija. Vse do 1830. sta jo obdajala pokopališče in kostnica sv. Mihaela. Notranjost je okrašena s freskami Georga Rafa iz Sv. Andraža v Labotski dolini iz 1748. in Antona Lerchingerja iz Rogatca iz 1753. Dragoceni baročni oltarji, prižnica in oratorij so delo Jožefa Holzingerja iz let 1767 in 1778 in že omenjenega slikarja Lerchingerja. Leta 1759 so na oltar postavili kipec iz Mariazella, slovite romarske cerkve na današnjem avstrijskem Štajerskem. Zato so cerkev v Kamnici takrat imenovali tudi mali Mariazell. Leta 1868 je tržaški slikar Jakob Brollo obnovil freske v ladji in prezbiteriju ter poslikal strop kapele sv. Rešnjega telesa. Lepo je obnovljeno tudi več kot 400 let staro župnišče. Kamnica sicer premore nekaj hiš, ki jih zaznamuje zanimiva arhitektura.
Mariborski otok
Podajte se še do Sv. Urbana, tudi z avtom lahko pridete do tja, saj je najbolj znana in priljubljena izletniška točka v bližnji okolici Maribora. Vrh leži na nadmorski višini 597 metrov ter je na stičišču Slovenskih goric in Kozjaka. Prva pisna omemba cerkve je iz leta 1352. V 18. stoletju je tako propadla, da jo je moral kamniški župnik 1785. razblagosloviti in zapreti. Okoliški prebivalci niso bili zadovoljni z usodo svoje cerkve in so 1. maja 1807 podpisali pogodbo, da hočejo propadajočo stavbo na svoje stroške znova pozidati in tudi vzdrževati. Med letoma 1855 in 1860 so na ostankih stare cerkve pozidali sedanjo, ki ima tipično podobo skromne podeželske cerkvice. Osmega julija 1860 jo je posvetil prvi mariborski škof Anton Martin Slomšek.
V Kamnici in okolici je bilo v preteklosti več verskih znamenj. Najpomembnejša je bila kapela svetega Janeza Nepomuka, ki je stala v središču vasi med mogočnima lipama. Leta 1959 so jo podrli in kip, ki ga je izdelal Jožef Straub, začasno shranili na stopnišču mariborskega gradu. Pod cerkvijo pa še stoji Križeva kapela, ki so jo vaščani zgradili leta 1867 v spomin na veliki požar. Turško kapelo na Lucijinem bregu, kot se je znamenje imenovalo več stoletij po tistem, ko so Turki 1532. razdejali kamniško cerkev in pokopališče ob njej, so preimenovali v Lucijino kapelo. Pri domačiji Perko, Cesta v Rošpoh 126, stoji toplar – dvojni kozolec, ki je značilen za slovensko podeželje. V Kamnici si je vredno ogledati še konjeniški hipodrom, turško kapelico in hudičeve skale. Na območju Urbana, Šobra, Mediča in Rošpoha so urejeni vinotoči in domačije za kmečki turizem. Prijetni so sprehodi proti Lucijinemu bregu nad kamniško cerkvijo, kjer naj bi nekoč stal grad oziroma cerkev svete Lucije, in na Vražji kamen. O teh velikih kamnih še vedno med vaščani kroži legenda o vragu, ki jih je znosil tja, da bi pokončal neverne Kamničane in vzel njihove duše.
Najpomembnejša naravna znamenitost v Kamnici je otok na reki Dravi z imenom Mariborski otok. Nanj vodi edina pot z levega brega Drave prek jeklenega mostu, ki so ga zgradili leta 1934.
