Najboljši sosed govori slovensko

LJUBLJANA – »V resnici še v nobeni sezoni nismo prodali toliko zelenjave v Mercator kot letos,« nas je presenetil z odgovorom direktor Kmetijske zadruge Krka Jure Vončina, ko smo mu zastavili vprašanje, ali držijo govorice, v minulih tednih obilno medijsko podprte, da je na policah nekdaj zelo našega najboljšega soseda vse manj slovenskih in vse več uvoženih in zlasti hrvaških izdelkov. Da slovenski dobavitelji izgubljajo prednost, da so zavrnili izdelke Mlekarne Celeia, da je na policah vse več mesnih izdelkov Pik Vrbovec v lasti Agrokorja, da se prepogosto prodaja uvožena zelenjava in podobno.

Govorice so po svojem bistvu vselej diletantske, kar sicer ne pomeni, da ne morejo prinesti resnice, a zaradi prvega velja dvojna previdnost. Poglejmo.

Dve tretjini živil je slovenskih

Kot so nam zaupali na upravi Mercatorja, je v njihovih večjih centrih – hipermarketih – na policah v vsakem trenutku v povprečju okoli 40.000 živilskih in neživilskih izdelkov. »Od tega je 55 odstotkov izdelkov slovenskega izvora, če pa pogledamo samo živila, je na naših policah kar dve tretjini izdelkov od slovenskih dobaviteljev. Skupno v naših trgovinah prodamo za več kot pol milijarde slovenskega blaga na leto,« pove predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič, ki je bil pripravljen direktno odgovoriti na nekaj naših vprašanj.

Na vsesplošni očitek, da Pikovi mesni izdelki izpodrivajo naše mesarje, Balažič odgovarja: »Mercator je edini trgovec, ki ima v svojih mesnicah v redni prodaji izključno meso, ki ga dobavljamo pri slovenskih dobaviteljih in rejcih.«

V Sloveniji za zakol zredimo le še približno 280.000 prašičev na leto, to je več kot 30 odstotkov slovenske porabe. Slovenija je v prvih petih mesecih letošnjega leta uvozila za 95 milijonov evrov mesa in mesnih izdelkov. Pri Mercatorju, tako pravijo, uvoz predstavlja le štiri odstotke tega uvoza.

Poceni meso s Poljskega

Da v Sloveniji ne dobimo več samo domačih kotletov in ribic, zagotovo niso krivi pri najboljšem sosedu. Bolje bi se bilo vprašati, zakaj je država pustila prašičerejo propasti; da ne bo pomote, še leta 2006 smo v Sloveniji zredili 650.000 prašičev.

Kot smo izvedeli pri dobaviteljih, so pri Mercatorju trenutno oddali povpraševanje za svinjsko in goveje meso. Dobavitelji so malce v skrbeh, zlasti glede govedine, ki je draga.

»Trenutno na trgu za kilogram govejega mesa dobite dva kilograma svinjine ali perutnine,« nam je zaupal eden od njih. Odkupna cena za kilogram slovenske svinjske polovice je bila lani 1,65 evra.

»Tudi zaradi ruskega embarga v Evropi je cena svinjine v tujini padla na 1,35 evra,« nam je potrdil Balažič, »cena slovenske svinjine pa se temu gibanju na trgu ni prilagodila.« Doda, da ima slovenski kupec pravico do izbire in da je odločitev na njegovi strani.

Danska korporacija Danish Crown na leto zredi 22,000.000 prašičev. To je ogromen in nepredstavljivo sofisticiran sistem prireje, saj njihove plemenske svinje dosežejo standard več kot 30 odstavljenih pujskov na leto. Korporacija ima velik političen vpliv, hkrati se Danci zavedajo svojega gospodarskega pomena, zato lahko v primeru padca cen na bankah pridobijo ugodne kredite. Kdo v Sloveniji stoji za prašičerejci? Nihče! Mi bi pa domače svinjsko...?! Delež slovenskega blaga pri Mercatorju in drugih trgovcih torej žal ni odvisen od volje direktorjev in nabavnikov! Ampak vselej od ponujene količine, kakovosti, pogojev in seveda cene!

Po tretji strani pa dodajmo, da je trgovina kot taka v krizi, neuradno je britanska veriga Tesco »v minusu, da glava peče«, smo slišali od poznavalca.

V imenu mleka, v imenu slovenske zelenjave

Pred tedni so zaradi demonstracij in pritiska kmetov na britansko vlado trgovske verige Aldi, Lidl, Asda in druge kmetom samoiniciativno ponudile višjo odkupno ceno mleka, ki se je približala znosni proizvodni ceni 41 centov. Na prvi pogled nerazumljiva poteza v dokaj trdem kapitalističnem okolju na Otoku. Toda izvedeli smo, da gre za tradicionalno britansko povezavo in sodelovanje med trgovci in kmeti, saj se trgovci promovirajo in privabljajo kupce skozi domače kmete in doma pridelano mleko. Ali so kaj podobnega zgradili s slovenskimi kmeti, smo povprašali Balažiča.

»Prav tako navezo oziroma verigo smo ustvarili s slovenskimi zelenjavarji, od zadrug in drugih dobaviteljev odkupimo približno 15.000 ton slovenske zelenjave na leto ter še dodatno 9000 ton sadja slovenskih dobaviteljev. V zadnjih dveh letih smo povečali količine našega odkupa slovenskega sadja in zelenjave za več kot 40 odstotkov. Enako poskušamo na področju mesa. Kot rečeno smo edini, ki za redno prodajo v mesnicah nabavljamo meso izključno pri slovenskih dobaviteljih,« nam je zatrdil Balažič.

V KZ Krka so nam potrdili, da bodo letos v Mercator dobavili predvidoma več kot 2000 ton zelenjave, pridelali je bodo 4000 ton, polovica vse zelenjave v slovenskem zadružnem sistemu! Polovica vse kakovostne zelenjave s Krškega polja gre torej v Mercator. Pogost očitek o pretiranem uvozu zelenjave v Slovenijo je seveda čista neumnost in nepoznavanje stvari. Zelenjave pridelamo skromnih 38 odstotkov porabe, samopreskrba je torej sramotno nizka. V Mercatorju prodajo daleč največji delež slovenske zelenjave.

Ljubljančani in Celjani

Na koncu omenimo še očitek, kako so pri najboljšem sosedu zavrnili nekaj produktov Mlekarne Celeia in jih zamenjali z izdelki Ljubljanskih mlekarn. Očitek je bil, češ da slednje niso več naše, medtem ko Celjani so. Prvič, kot so nam zatrdili v upravi, so bili Ljubljančani pri izdelkih cenejši. In drugič, Ljubljanske mlekarne niso nič manj naše kot celjske, ker so samo lani od slovenskih kmetov odkupili 200,000.000 litrov mleka. In kot tretje, Mercator ima na svojih policah okoli 120 različnih izdelkov Mlekarne Celeia. Kot nam je pojasnil dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Ljubljanske mlekarne so šele v času novega, tujega lastnika dosegle, da predelujejo samo slovensko mleko! Enako je kar precej slovenskih živilskopredelovalnih podjetij po Agrokorjevem prevzemu Mercatorja pomembno povečalo svoje sodelovanje znotraj Konzuma na Hrvaškem. Slika torej ni črno-bela.«

Tudi glede očitka izrivanja nekaterih mesnih izdelkov pri Mercatorju se Podgoršek ne strinja. »Ne gre za izrivanje naših suhomesnatih slovenskih izdelkov, ampak prej za dodajanje konkurenčnih. Na nas pa je, da gledamo deklaracije! Če bomo Mercator očrnili, se bodo kupci preselili k drugim, tudi k diskontnim trgovcem, ti pa imajo komaj kaj slovenskega blaga!«

Lahko obračamo tako ali drugače, lahko smo jezni in nezadovoljni, da je najboljši sosed prodan, zagotovo velja, da je Mercator še vedno daleč najbolj založen s slovenskimi izdelki, v skupnem se delež slovenskega celo povečuje. Zato javna graja najboljšega soseda v minulih tednih tokrat žal ni imela resnicoljubnega namena.