LJUBLJANA – Slovenija je dežela prostovoljcev, bi lahko rekli. Med najbolj prepoznavne gotovo spadajo prostovoljni gasilci, ki jih imamo vsi radi, čeprav smo najbolj zadovoljni, če o njih ne slišimo prav dosti. Kajti to pomeni, da življenje teče mirno. Kar 164.000 jih je včlanjenih v društva po vsej državi, od tega jih je okoli 50.000 usposobljenih in pripravljenih vsak trenutek pustiti vse svoje obveznosti in odhiteti na pomoč ljudem v stiski. Plemenito poslanstvo.
Gasilski koledar
V teh dneh že pričakujemo predstavnike lokalne prostovoljne gasilske brigade, ki od vrat do vrat prinašajo koledar, za katerega, tako veleva tradicija, vsako gospodinjstvo prispeva po svojih močeh. Verjetno so zelo redki ljudje, ki bi zavrnil koledar ali ne bi hotel ničesar prispevati. Ne za koledar, temveč za njihovo delovanje. Gasilci so naše največje prostovoljno združenje in med ljudmi uživajo velik ugled, kar je seveda več kot upravičeno. No, morda je kdaj slišati kaj negodovanja, ko poklicni gasilci zahtevajo višje plače, prostovoljni pa denar za opremo, čeprav v resnici vsi vemo, da si zaslužijo vsaj toliko ali, bolje, še več.
Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, krovne organizacije prostovoljnih gasilcev, nam je povedal, da status prostovoljnih gasilcev zakonsko ni najbolje urejen. »Zakonsko dobro je urejeno, da lahko naši gasilci zapustijo delovno mesto ob odhodu na intervencijo, a kaj ko se zatakne pri denarnih sredstvih, ki jih ne država ne lokalna skupnost, odgovorna za financiranje, ne zagotavljata dovolj.«
V stalni pripravljenosti
Raziskave javnega mnenja kažejo, da so ljudje gasilcem naklonjeni. V anketi so leta 2016 v agenciji GfK preverjali zaupanje državljanov v 14 institucij, daleč največ ljudi pa zaupa gasilcem. Kar 96 odstotkov vprašanih jih je namreč postavilo na prvo mesto, pred šole in zasebno zdravstvo. Gasilstvo v Sloveniji je organizirano na dveh ravneh, prostovoljni in poklicni, vendar je oboje med sabo tesno povezano, in kot pravijo tako eni kot drugi, v ključnih trenutkih odlično sodelujejo.
V številnih pogledih levji delež pripada prostovoljnim gasilcem, teh se v 1346 društvih združuje blizu 164.000. »To so seveda vsi prostovoljci, ki so prek društev vključeni v Gasilsko zvezo Slovenije. Za intervencije in delo na terenu jih je usposobljenih okoli 80.000. Od teh jih okoli 50.000 v operativnih enotah, kar pomeni, da so po potrebi takoj na voljo in se lahko vključijo v delo na terenu,« nam je povedal Petek, mi pa za primerjavo dodajmo, da je poklicnih gasilcev v Sloveniji blizu 700. Pravi, da so lastnosti, ki odlikujejo vsakega gasilca, pripadnost, srčnost in pripravljenost pomagati. Zaradi tega uživajo spoštovanje med ljudmi, čeprav to prinaša tudi veliko odgovornost. »Z nastankom novih občin, ko so lokalne skupnosti prevzele odgovornost za varstvo in zaščito, so bili narejeni veliki koraki. Sistemsko smo posodobili opremo, zlasti osebno zaščitno opremo gasilcev, v zadnjih 20 letih smo zamenjali skoraj celoten vozni park, tako da lahko rečem, da smo prostovoljni gasilci ne sicer odlično, ampak dobro opremljeni.«
Tudi otroke vzgajajo
Prostovoljni gasilci imajo dobre možnosti izobraževanja, tako da so tudi tu zelo napredovali, zlasti v primerjavi s poklicnimi. »Imamo enake možnosti, skupna izobraževanja, pravzaprav je edina razlika med nami in poklicnimi gasilci v tem, da imajo oni več časa za vaje, treninge in delo. Povedano preprosto, imajo več prakse, tudi intervencij. Tako da je tudi na terenu opaziti vse manj razlik tako v opremi kot v usposobljenosti,« je z napredkom zadovoljen poveljnik Petek. Ker pa imajo manj vaj in intervencij kot poklicni gasilci, nimajo toliko možnosti za vzdrževanje pridobljenega znanja. V ta namen bodo država in lokalne skupnosti skupaj financirale in zgradile regijske vadbene poligone, kjer bodo imeli tako poklicni kot prostovoljni gasilci dobre možnosti za treninge. Prvega so pred kratkim odprli v Ormožu.
Ko ga pobaramo, kako vidi prihodnost gasilstva pri nas, zlasti, ali je dovolj podmladka, Franci Petek zagotovi, da ni treba skrbeti. Čeprav se morda komu zdi, da gasilstvo med mladimi ni popularno, številke k sreči kažejo drugače. »Imamo okoli 38.000 mladih, ki so aktivno vključeni v delo v društvih, in članstvo se še vedno povečuje,« pravi Petek in malo v šali, malo pa zares doda: »Mi smo edini, ki še lahko vzgajamo otroke, šola jih ne sme, starši pa nimajo časa. Pri gasilcih pa se je treba naučiti reda in ga tudi spoštovati.«
