LJUBLJANA – Nekateri čebelarji po Sloveniji za zdravljenje čebel uporabljajo sredstva, ki niso registrirana na območju RS, kar lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. To je pokazala analiza inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Našli tri, dovoljena samo ena
Preiskave meda in satja so se lotili, potem ko so ugotovili, da družba Apis M&D prodaja pripravke za zatiranje parazita Varroa destructor pri čebelah. Gre za družbo, ki jo je v preteklosti takrat pristojna Veterinarska uprava RS že večkrat obravnavala zaradi nelegalne distribucije zdravil in drugih pripravkov ter zaradi neregistrirane dejavnosti proizvodnje, skladiščenja in dajanja na trg posamičnih krmil in krmnih mešanic za čebele. Tudi odgovorno osebo tega podjetja, dodajajo v obvestilu UVHVVR. Sledil je navidezni nakup pripravka – kartonske paličice za odstranjevanje varoje, in analiza v nacionalnem referenčnem laboratoriju. Ta je pokazala, da so bile v vzorcu kartonskih palčk ugotovljene aktivne snovi z insekticidnim učinkom amitraz, klorfenvinfos ter rotenon. Palčke so tako vsebovale kar tri učinkovine, ki imajo insekticidno delovanje, registrirana zdravila za zdravljenje varoze pa lahko vsebujejo samo eno (amitraz) izmed najdenih aktivnih snovi v palčkah, pojasnjujejo.
»Med čebelarjev, ki so za zdravljenje varoze uporabljali insekticida amitraz in rotenon ter pesticid klorfenvinfos, ni varen in ga je treba izločiti iz prometa,« je danes v izjavi za javnost poudaril vodja Centra za zastrupitve UKC Ljubljana Miran Brvar. Opozoril je, da gre za strupene stvari, ki so zdravju nevarne že v majhnih količinah. Kot je pojasnil Brvar, je rotenon ekstrakt tropske rastline, je strupen, zavre celično dihanje in povzroči nastanek prostih kisikovih radikalov, kar kvari predvsem možganske celice, povzroči prezgodnjo demenco, okorelost in tresenje. »Gre za bolezen, ki je podobna parkinsovi bolezni. Zato je insekticid prepovedan,« je dejal. Klorfenvinfos in amitraz sta medtem najverjetneje hormonska motilca, ki že v majhnih koncentracijah motita razvoj otrok, povzročita prezgodnjo puberteto, neplodnost, feminizacijo moških in prezgodnje pojave rakov, predvsem tistih, ki so hormonsko odvisni (npr. raka dojke in prostate). »Rotenon in klorfenvinfos sta že 20 let prepovedana. Gre za strupene snovi, ki jih v hrani ne sme biti. Med čebelarjev, ki so uporabljali te kemikalije, ni varno živilo in ga je treba odstraniti s trga,« je bil jasen Brvar. (Vir: STA) |
UVHVVR je pridobil naslove, kam so bile paličice poslane, in odvzela 20 vzorcev medu ter 21 vzorcev satja z medom. Pri posameznem čebelarju sta bila odvzeta vzorec medu, ki je bil namenjen na trg, ter vzorec satja z medom iz čebelnjaka.
Kaj so ugotovili
V 10 vzorcih satja (48 odstotkov) so ugotovili prisotnost ostankov aktivnih substanc (amitraz in/ali klorfenvinfos). »V vzorcih satja, kjer smo zaznali prisotnost aktivnih učinkovin, se je naknadno opravila tudi analiza medu iz satja, kjer smo v 60 odstotkih (šest primerov) ugotovili ostanke amitraza, vendar vrednosti niso presegale MRL, ki je določen z Uredbo komisije (EU) št. 37/2010. V petih primerih (25 odstotkov) vzorcev medu, ki je bil namenjen na trg, smo prav tako zaznali prisotnost substance amitraz, vendar je bila tudi tu v vseh petih primerih ugotovljena vrednost pod mejno vrednostjo varnosti živila. Ob tem je treba omeniti, da je bila v štirih vzorcih medu od petih (namenjenih na trg), v katerih je bil ugotovljen amitraz, dokazana tudi prisotnost aktivnih spojin v vosku,« opozarjajo.
– Kar v 65 odstotkov čebelarjev ni vodilo dnevnika veterinarskih posegov skladno s predpisi, v 40 odstotkih (osmih primerih) pa je bilo ugotovljeno, da so se čebelarji za zdravljenje čebel posluževali sredstev, ki niso registrirana na območju Republike Slovenije. – Čebelarji v velikem odstotku uporabljajo preparate za zdravljenje varoze pri čebelah, ki niso registrirani za zdravljenje čebel. – Izdelki medu s satjem, ki se pojavljajo na trgu, lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, saj bi ostanki klorfenvinfosa (aktivna učinkovina, ki se uporablja kot pesticid) v satju lahko prešli tudi v telo, če bi posameznik zaužil nekaj tega satja skupaj z medom s tovrstnimi izdelki. – Treba je poudariti, da uporaba preparatov za zdravljenje, ki niso izdelani na način, ki bi zagotavljal njihovo ustreznost, oziroma je vsebina aktivnih kot tudi pomožnih učinkovin neznana, lahko predstavlja potencialno tveganje za potrošnika s stališča uživanja medu čebel, ki so bile zdravljene s tovrstnimi preparati. – Uporaba neregistriranih pripravkov in uporaba tehničnih kemikalij pomenita tveganje za številne ostanke snovi v vosku in medu, ki jih z običajnimi laboratorijskimi analizami ni mogoče ugotoviti ali pa jih je težko. Zato uživanje medu, ki izvira iz tistih čebelnjakov, kjer čebelarji uporabljajo kemična sredstva, pa ta niso registrirana, lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. – Preparati, kjer priprava ne sledi predpisanim standardom glede določitve ustreznih koncentracij farmakoloških spojin kot tudi ustreznih čistosti pomožnih učinkovin, predstavlja tveganje, saj se povečuje odpornost povzročitelja varoze proti omenjenim spojinam, kar pomeni, da obstoječi preparati, ki so registrirani na tržišču za zdravljenje varoze, ne zagotavljajo več učinkovitega zdravljenja čebeljih družin. |
