LJUBLJANA – Bliža se dan, ko bo na tromesečno dobrodelno medicinsko odpravo na Madagaskar odšla skupina mladih zdravnikov. Alja Črv je zobozdravnica pripravnica, Staša Mudrovčič, Alejandro M. Rant in Jernej A. Lesjak so zdravniki pripravniki. Združila jih je želja pomagati prebivalcem otoške države, ene od najrevnejših na svetu. Ljudje tam v povprečju dočakajo le 60 let, saj zgodaj umirajo zaradi tuberkuloze, driske, podhranjenosti in malarije. Od tisoč novorojenih jih umre kar 44, več kot tretjina mlajših od pet let pa je podhranjenih. Na tisoč prebivalcev imajo samo 0,2 bolniške postelje. Za primerjavo: pri nas jih imamo 4,6.
»Vem, da v teh treh mesecih ne bomo rešili vseh problemov in krivic, ki se dogajajo na svetu, upam pa, da bomo prebivalcem Matange vsaj malo pomagali,« je v predstavitvi zapisala Alja. Alejandro, ki je rojen v Argentini in se je zaradi študija ustalil v Sloveniji, pa pravi: »Že od začetka študija, odkar sem prvič slišal za odprave na Madagaskar, sem si želel, da bi se ene od njih tudi jaz kdaj udeležil.« Staša upa, da bo pridobila čim več zaupanja otoških prebivalcev, Jernej pa bi s to odpravo rad prilil kakšno kapljico v morje naporov Sekcije za tropsko medicino in pomagal prebivalcem Madagaskarja do boljšega življenja.
Zbirajo tudi zobne ščetke
Kot nam ob srečanju pove Jernej, se mladi zdravniki odpravljajo na južni del otoka, v vasico Matanga, kjer že dolga leta deluje misijon, ki ga vodi naš misijonar Izidor Grošelj. Del misijona so tudi prostori za zdravstveno oskrbo, kjer se vse leto izmenjujejo slovenski zdravniki. Ta dispanzer je edina zdravstvena oskrba za kar 20.000 prebivalcev in je po pripovedovanju zdravnikov, ki so tam že bili, v primerjavi z madagaskarskimi pravi luksuz. Od Matange do malo večjega mesta Vangaindran z zdravniško oskrbo je približno 40 kilometrov, kar pomeni več ur vožnje, do prvega rentgena v Antananarivu pa je kar 800 kilometrov, torej je tako rekoč nedosegljiv.
Med medicinsko opremo, ki jo bodo nesli s seboj, so tudi čisto navadne zobne ščetke. Kot so jim povedali kolegi s prejšnjih odprav, je ustna higiena tam zelo slaba in zobozdravnico menda čaka približno 2000 puljenj zob. »Nabrali smo že okoli 100 ščetk, potrebujemo jih še več. Radi bi ljudi naučili, da je umivanje zob pomembno za zdravje, in tako bo morda na prihodnjih odpravah malo manj izpuljenih zob in več plomb,« je prepričan Jernej. Zdravniško trojico pa čaka predvsem spopadanje z malarijo, tuberkulozo, tifusom.
Poleg gore zdravil in druge opreme bodo s seboj vzeli ogromno lepilnega traku silvertape in čepkov za ušesa. Njihovi predhodniki so jih namreč opozorili, naj brez tega raje ne grejo v to deželo, saj je treba poleg zdravniškega dela velikokrat tudi kaj popraviti in zalepiti, da pa se bodo ponoči spočili, morajo obvezno spati s čepki v ušesih, saj imajo tamkajšnje domače živali precej nenavaden bioritem in se oglašajo tudi ponoči.
No, mladi zdravniki imajo februarja in marca še strokovni izpit, s katerimi bodo postali zdravniki in zobozdravnica z licenco, poleg tega morajo zbrati še dovolj sredstev za odpravo. A kot nam je povedal Jernej, jim gre zelo dobro in se prav nič ne bojijo, da bi odprava padla v vodo. Sredstva zbirajo s prošnjami pri podjetjih, občasno se predstavljajo s stojnicami v slovenskih mestih, prodajajo tudi izdelke z logotipom odprave, kot so majčke, koledarji, skodelice, in tako so zbrali že približno šest tisoč evrov in pol, potrebujejo pa jih še deset. Največji postavki sta zdravila (7000) in letalske vozovnice (4800). Kljub optimizmu je Jernej razočaran nad odzivom velikih in bogatih farmacevtskih podjetij. »Žalostno je, da pri nas brez osebnih zvez in poznanstev ne prideš daleč. Z veseljem nam donirajo manjša podjetja, lekarne in zasebni zdravniki in zobozdravniki, pri večjih pa nismo prav uspešni. Pošiljamo prošnje po mailu, a nam večinoma niti ne odgovorijo, zdaj bomo poskušali po navadni pošti, kar je menda bolj učinkovito.«
Srečanje z Opeko
Zelo se veselijo tudi srečanja z legendarnim misijonarjem Pedrom Opeko, ki že od leta 1975 deluje na Madagaskarju in je tam ustanovil bolnišnico, zadnja leta pa rešuje otroke in brezdomce s smetišč in jim pomaga do boljšega življenja. Vendar bodo mladi zdravniki imeli bolj malo časa za druženje in druge dejavnosti, saj se bodo posvečali zgolj svojemu poslanstvu. Kot nam je povedal Jernej, se domačinom ne bodo vsiljevali, ampak se bodo vedli kot gostje: »Na Madagaskarju poznajo tradicionalno afriško verovanje, bolj kot k zdravnikom zahodne medicine hodijo k vračem in šamanom. Mi tega ne bomo spreminjali in jim solili pameti, sem pa prepričan, da jih bo veliko našlo pot do nas.«
Ko se vrnejo, Jerneja čaka nov izziv. Na specializacijo iz ortopedije se namreč odpravlja v Švico in morda bo tam tudi ostal. Pravi, da je pri nas poklic zdravnika popolnoma degradiran, razmere za delo pa tako slabe, da marsikdo od njegovih kolegov razmišlja podobno. Poleg tega je prepričan, da se v Sloveniji preveč obremenjujemo z mejami, saj da je Evropa majhna, Švica pa zelo blizu.
Vabljeni na dobrodelni koncert
|
