LJUBLJANA – Ko pritisne poletna vročina, si po navadi poiščemo senco in si privoščimo osvežilno pijačo, najraje nekje ob vodi. Ker nas je gospodarska kriza pošteno udarila po žepih, bo dopust ob morju za mnoge nedostopen. Po izsledkih neke spletne ankete, ki so jo izvedli v tem tednu, bo letos počitnice doma preživelo kar 35 odstotkov Slovencev.
Mnogi med njimi se bodo gotovo odpravili na kopališča v bližini domov: ob reke, jezera, ribnike in gramoznice. Raziskali smo, kje v Sloveniji se je mogoče kopati in kakšne nevarnosti prežijo na kopalce, saj ni povsod varno. Tako imenovana divja kopališča so brez upravljavcev in reševalcev iz vode, zato se tam kopamo na lastno odgovornost, ponekod pa je dvomljiva tudi kakovost vode.
Nevarno kopanje po dežju
Kako nevarne so lahko reke, ribniki in gramoznice, pričajo podatki o številu utopitev. Od leta 2000 do konca letošnjega maja je število utopljencev v Sloveniji preseglo številko 200, od tega več kot 100 pri kopanju.
»Zagotovo ne smemo v vodo, ki je motna in umazana, saj ne vemo, ali je škodljiva za zdravje, pod gladino pa se lahko skrivajo številne nevarnosti, celo nevarni odpadki. Upoštevati moramo opozorilne table in znake za prepoved kopanja v pristaniščih, na deročih predelih rek, v bližini jezov in hidroelektrarn. Kopanje je nevarno tudi po obilnih padavinah, saj vode narastejo, so motne in ponekod deroče, zaradi spiranja z obrežnih površin pa se lahko poslabša tudi kakovost,« opozarja mag. Mateja Poje z Agencije RS za okolje (ARSO).
In kje se lahko kopamo brez tovrstnih skrbi? V Sloveniji imamo 48 kopalnih odsekov, kar pomeni, da so pristojne institucije ugotovile, da je tam voda za kopanje primerna in predvsem – varna. Na Goriškem so kopalna območja ob Idrijci, Soči in Nadiži, na Gorenjskem ob Bohinjskem in Blejskem jezeru, na Dolenjskem in v Beli krajini pa ob rekah Kolpi in Krki.
Priljubljena kopališča
»Lokacij, kjer se ljudje kopajo, je v Sloveniji gotovo še veliko. Ocenjujemo, da je vsaj še 30 takšnih, kjer se že nekaj let kopa zelo veliko ljudi. Znana so številna lokalna mesta na rekah in jezerih, kjer so se in se še namakajo, ali pa vsaj uživajo ob vodi,« pravi Pojetova. V bližini Ljubljane so Iški vintgar, Star maln na Vrhniki in Rakitniško jezero, priljubljeni kopališči sta jezero Črnava v Preddvoru in Soboško jezero, na Ivarčkem jezeru se večinoma sončijo, na Šmartinskem jezeru pa se tudi kopajo. Za poletno ohladitev je primerna tudi reka Sora (Puštal, Reteče, Podlubnik).
»Vsa naša naravna kopališča so lepo urejena, saj imamo na tem področju strogo zakonodajo, urejenost in varnost kopališč pa se ob začetku kopalne sezone tudi preverja. To izvajajo ustrezne institucije, inšpektor za zdravje, inšpektor za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, sodelujeta tudi uprava za pomorstvo in policija. Kje je najlepše, je stvar osebne presoje. Veliko se jih raje kopa na tistih delih rek, kjer kopalcev ni veliko; to je všeč tudi otrokom, ki poleg kopanja lovijo ribe, raziskujejo obalo, se igrajo s psom,« še pove Mateja Poje.
Kakovost naših voda
Merila za ocenjevanje kakovosti vode za kopanje so približno enaka v vseh državah Evropske unije. »Kakovost kopalnih voda nenehno nadziramo, poleg terenskih meritev pa presojamo tudi pojave cvetenja in vidne nečistoče, vsebnost mineralnih olj, fenolov, detergentov. V mikrobiološkem laboratoriju potem določijo dva indikatorska parametra fekalnega onesnaženja (E. coli in intestinalni enterokoki),« so nam pojasnili pri sektorju za vodo.
Kakovost naših kopalnih voda je dobra in primerljiva s kakovostjo kopalnih voda po Evropi, pravijo v agenciji za okolje. Med letoma 2004 in 2009 so občasno opazili kratkotrajna mikrobiološka onesnaženja, ki so bila pogostejša v celinskih kopalnih vodah kot na morju, najverjetneje zaradi spiranja ob obilnejših padavinah. V letih 2010 in 2011 so vse kopalne vode v Sloveniji izpolnjevale minimalne zahteve kopalne direktive, tako da ustrezajo vsem določilom, so optimistični na agenciji za okolje.
Okužbe in poškodbe
»Kopalci naj se izogibajo neurejenim naravnim kopališčem in naj se raje kopajo na tistih z upravljavcem ali na območjih kopalnih voda,« opozarja dr. Irena Veninšek Perpar z ljubljanskega Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV). »Tudi navidezno čista kopalna voda in voda brez nenavadnega vonja lahko vsebujeta nevarne mikroorganizme. Še posebno so ogroženi otroci, starejši, ljudje z oslabelim imunskim sistemom in tisti s poškodovano kožo.«
Najpogostejše težave, ki se po kopanju na divjih kopališčih pojavijo pri ljudeh, so okužbe in poškodbe, ugotavljajo na ZZV Ljubljana. »Okužbe nastanejo zaradi vstopa povzročitelja iz vode v kopalčev organizem, običajno prek ustne, nosne ali očesne sluznice, poškodb na koži in po dihalnih poteh. Pojavijo se lahko okužbe prebavil, vnetja očesne veznice, zunanjega sluhovoda, sečnih poti, okužbe kože, meningitis.
Priporočljivo prhanje
»Če je kopalna voda onesnažena z izločki glodavcev, lahko zbolimo tudi za tako imenovano leptospirozo,« razloži gospa Veninšek Perpar, a v isti sapi doda: »Kljub vsemu naštetemu je verjetnost okužbe med kopanjem majhna, saj odrasli večinoma ne požiramo vode, pri otrocih pa je to seveda večji problem. Zdrava koža preprečuje vstop povzročiteljem okužb, ti pa so v vodi največkrat razredčeni.«
Zavedati se moramo, da je ustrezna kopalna voda le eden od pogojev zdravega kopanja, kljub temu pa ni primerna za pitje ali pranje sadja. Po kopanju je priporočeno prhanje.
Odločitev, kje se bomo kopali, je še vedno prepuščena predvsem kopalcu in njegovi zdravi presoji. Rekreacija v vodi ugodno vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi. A hkrati se moramo zavedati, da kopališča lahko prinašajo tudi tveganja, ki so večinoma predvidljiva in obvladljiva, če poznamo vzroke za nastanek težav, predvsem pa postopke pravilnega ukrepanja ob nesrečah.
Štajerci kmalu spet v Dravo
Na območju Maribora v tem trenutku ni kopalnih voda, opredeljenih z uredbo in s tem primernih za kopanje. »Zadnji dve leti bolj natančno opazujemo in merimo reko Dravo na treh lokacijah kopalnih voda (Sidro, Mariborski otok in Lent). Dosedanji rezultati nam vzbujajo upanje, da bo reka Drava na omenjenih lokacijah, še posebno pa to velja za prvi dve, v letu ali dveh že primerna za kopanje, kar se nam zdi izjemen dosežek,« nam je sporočil mag. Slavko Lapajne iz ZZV Maribor.
Policija opozarja
Tudi pri kopanju je treba upoštevati nekaj temeljnih pravil:
Ne skačite v kalno vodo in vodo, če ne poznate njene globine.
Nikoli ne puščajte otrok na obali brez nadzora.
Ne plavajte pod vplivom alkohola.
Upoštevajte, da so vodni tokovi, vrtinci in tolmuni dodatna nevarnost za utopitev.
To je le nekaj nasvetov o varnem kopanju, ki jih deli slovenska policija. Med letoma 2000 in 2011 se je po njihovih podatkih utopilo 197 ljudi (do 31. maja letos pa še šest ljudi), od tega se jih je 117 utopilo pri kopanju, veliko manj pri čolnarjenju, potapljanju, zdrsih ali drugih nesrečah. Na policiji pravijo, da kopalcev na divjih kopališčih ne kaznujejo, ampak jih predvsem opozarjajo na nevarnosti.
Najbolj znana lokalna kopališča
Rakitniško jezero
jezero Črnava v Preddvoru
gramoznica v Murski Soboti oz. Soboško jezero
Bela (reka Idrijca)
Ivarčko jezero (Ravne na Koroškem)
Šmartinsko jezero
Velenjska (Šaleška) jezera
Iški vintgar (Grabljice)
Mariborski otok, Sidro, Lent
Reteče (reka Sora)
Puštal (reka Poljanska Sora)
Podlubnik (reka Selška Sora)
Star maln (Vrhnika)
