LJUBLJANA – V našem medijskem prostoru se redko zgodi, da oba vodilna politična tednika levice in desnice trobita v isti rog. Tokrat sta Mladina in Reporter zavzela identično stališče do strokovnega članka, ki ga večina sprva ob objavi novembra 2014 sploh ni opazila, polemika o njem pa se je razvila šele čez nekaj mesecev. Avtorica je bila profesorica ljubljanske fakultete za družbene vede (FDV) Karmen Erjavec; članek v reviji Javnost – The Public je nosil naslov Slovenski novinarji in občinstva o uporabah twitterja. Meril je razpoloženje slovenskih novinarjev in urednikov do družabnega omrežja twitter, Erjavčeva pa je med drugim zapisala: »Stališče kritikov twitterja do twitterja in njegove uporabe v novinarstvu je izrazito negativno.« V članku pojasnjuje, da je govorila z uredniki in novinarji Slovenskih novic, Dela, Dnevnika, Financ, RTV Slovenija, POP TV, pa spletne strani MMC RTV, Siol ter 24ur, povrhu pa še prej omenjena nasprotna pola – Mladina in Reporter. Govorila naj bi s 50 novinarji in uredniki.
Pomanjkanje dokazov
V novinarskem cehu – podobno kot pretežno tudi pri drugih poklicnih skupinah – je javno obračunavanje s kolegi iz konkurenčnih medijev nezaželeno, še posebno če posega v stroko. Še bolj je to značilno za akademske kroge, ki ostajajo na svojem, načeloma višjem nivoju. A življenje je lahko včasih paradoksalno drugačno od akademske suhoparnosti: medijska doktorica Erjavčeve je skozi tedne in mesece prispela na medijski pranger, kjer delajo njeni številni nekdanji študentje in študentke.
A »sum akademske nepoštenosti red. prof. dr. Karmen Erjavec« – kot so to 11 mesecev po objavi članka označili na njeni matični fakulteti – se je začel s prijavo, ki jo je podal starosta komunikologije, prof. dr. Slavko Splichal; sum pa ni temeljil le na omenjenem članku o twitterju, ampak na še 15 člankih. Takratno prvo poročilo komisije za presojo suma navaja, da so naleteli na neodzivnost Erjavčeve pri razčiščevanju okoliščin: »Karmen Erjavec se namreč k sodelovanju kljub večkratnim pozivom ni odzvala in komisiji ni predala potrebnega gradiva. Kljub strokovnemu in temeljitemu postopku komisija zaradi pomanjkanja dokaznih gradiv, ki bi jih lahko zagotovila le avtorica, ni mogla potrditi ali ovreči suma akademske nepoštenosti.«
Pometanje pred lastnim pragom
Senat FDV je septembra 2015 sprejel niz sklepov: ob dopolnitvi etičnih kodeksov na FDV ter preverjanju stanja na splošno (s čimer so pometli pred lastnim pragom) so navedli tudi dve ugotovitvi, pomembni za zdajšnje stanje: da o zadevi obvestijo etično komisijo Univerze v Ljubljani (UL) ter revije, v katerih je objavljala Erjavčeva, »da v skladu s svojimi pristojnostmi preverijo verodostojnost člankov«. Zadeva je zbudila zanimanje medijev. Začelo se je iskanje sogovornikov, ki bi se za Erjavčevo težko končalo slabše.
Pri Reporterju so po preverjanju pri novinarjih našli odgovornega urednika in enega novinarja, ki sta opravila intervju – ni pa jim bilo jasno, od kod še trije intervjuji, na katere se je sklicevala Erjavčeva. Urednik Mladine Grega Repovž je par mesecev prej javno opozoril, da je Erjavčeva navajala izmišljene organizacijske sheme in funkcije nekoč priljubljenega tednika: »V uredništvu Mladine, kot prvo, nimamo zunanjepolitičnega urednika in tudi ne zunanjepolitičnega novinarja.« Ob tem so v uredništvu ugotovili, da razen intervjuja z Repovžem kot odgovornim urednikom – ki pa ga je sicer opravil dr. Marko Milosavljević – »ni bil opravljen noben od dodatnih navedenih intervjujev, ki naj bi jih opravila Karmen Erjavec.«
Tudi drugi mediji so začudeno bolščali v navedbe o sodelovanju pri članku; Klara Škrinjar z Dela navaja: »V resnici znotraj Delovega uredništva vsaj z odgovornim urednikom Dela pogovor zagotovo ni bil opravljen.« Na MMC RTV Slovenije so se odzvali na navedbo v članku, da so bili narejeni intervjuji z zunanjepolitičnim in notranjepolitičnim urednikom spletnega portala: »Takšne funkcije v našem uredništvu ne obstajajo in tudi v preteklosti niso obstajale.« Odvetnik Cene Grčar pa je za PRO Plus (POP TV in 24ur.com) zahteval celo umik članka Erjavčeve: »Ugotovili smo, da naši novinarji in uredniki niso dajali intervjujev,« je povedal Grčar. A članek s spleta ni bil umaknjen. Tudi pri Slovenskih novicah (in Nedeljskih, ki jih pravkar prebirate) v redakciji nismo našli novinarjev ali urednikov, s katerimi naj bi se pogovarjala Erjavčeva, zunanjepolitičnih urednikov ali novinarjev pa nimamo.
Ugovori pravne zastopnice
Erjavčeva je pozneje pojasnjevala, da vseh pogovorov za članek ni naredila sama. Njena pravna zagovornica Nataša Pirc Musar uradno pojasnjuje: »Večkrat je red. prof. dr. Karmen Erjavec opozorila na okoliščine nastajanja nekaterih najbolj izpostavljenih člankov, in sicer da so bili kot material uporabljeni tudi določeni podatki, ki so jih zbrali njeni kolegi in drugi sodelavci.« A duh je ušel iz stekleničke; Erjavčeva je sporazumno prekinila delovno razmerje s FDV, uradni postopki pa naj bi se končali septembra letos, ko je Univerza v Ljubljani ustavila postopek za odvzem naziva redne profesorice.
Ta teden pa je FDV znova podala izjavo o presoji etičnosti dela Erjavčeve: »Fakulteta za družbene vede na podlagi sklepa Senata UL v zadevi presoje etičnosti dela dr. Karmen Erjavec ugotavlja, da je nekdanja sodelavka v svojem raziskovalnem delu ravnala metodološko in etično nesprejemljivo,« so jasno zapisali ter ponovili, da bodo seznanili znanstvene revije ter Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki je pristojna za zbirke podatkov in nadzor nad delom na raziskovalnem področju.
Pirc Musarjeva je jezna, saj pravi, da dokazov ali sklepov o kršitvi ni bilo, prav tako Erjavčevi niso odvzeli naziva: »Nova obsodba Karmen Erjavec je po naši presoji eklatantno ignoriranje vseh postopkovnih pravil. Najbolj zavržno pa je dejanje FDV, da bodo obveščali znanstvene revije in Javno agencijo za raziskovalno dejavnost in še naprej posegali v dobro ime naše stranke,« pravi Pirčeva ter odpira novo bojišče: »Obveščanje znanstvenih revij in agencije za raziskovalno dejavnost bomo šteli za namerno in očitno protipravno povzročanje škode naši stranki in se bomo v zaščito njenih interesov tudi primerno odzvali.«
Odziv na facebooku Med odzivi velja omeniti Marka Milosavljevića, nekdanjega kolega Erjavčeve. Ko so ta teden objavili presojo FDV o delu nekdanje kolegice, je obalna dopisnica RTV Slovenije Eugenija Carl objavila novico na svoji facebook strani. Milosavljević je všečkal objavo ter pod njo komentiral: »Zdaj, ko je postopek uradno končan, lahko tudi kaj pokomentiram celotno dogajanje (do konca postopka namreč zaposleni na UL nismo smeli ali vsaj ni bilo zaželeno komentirati postopkov, ki še trajajo): trditve same Karmen Erjavec, trditve njene odvetnice in trditve in početje tako imenovane komisije za etična vprašanja. Za začetek pa bom samo všečkal tale zapis Eugenije Carl.« Novinarsko akademsko perje bo očitno frčalo tudi v 2018. |